Izpolnjevanje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (trajni vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost) se dokazuje z dokazilom o redni zaposlitvi in s tem, da višina dohodkov ustreza višini, ki je določena z Uredbo vlade RS o določitvi zajamčenega osebnega dohodka - kot to določa 5. člen Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94).
pripor - sklep o odreditvi pripora - obstoj utemeljenega suma - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa - pripor neprištevnega storilca
Čeprav je v izreku sklepa navedeno, da je bil zoper obdolženca odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, na koncu obrazložitve pa, da je odrejen iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti, iz celotne obrazložitve določno izhaja ponovitvena nevarnost kot priporni razlog. Zaradi pomotne navedbe v zaključnem delu obrazložitve sklepa, ta ni v tolikšni meri dvoumen, da bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Pomotno je stališče, da zoper obdolženca, ki se sklicuje na psihične težave, pripora ni mogoče odrediti, preden sodišče takih trditev ne preveri s pritegnitvijo izvedenca nevropsihiatrične stroke.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med navedbami v razlogih sodbe in zapisniki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je pritožbeno sodišče očitno pomotoma pripisalo izpoved, ki jo je ocenjevalo, priče - policista drugi priči - policistu, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja po noveli
Za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca po noveli Zakona (ZZVN-D) je treba vložiti novo zahtevo na pristojni upravni organ prve stopnje.
priznanje statusa in pravic - begunec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Ali so podani pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, je mogoče presoditi šele, ko je ugotovljeno, kakšnim oblikam vojnega nasilja in v kolikšnem obsegu je bila oseba dejansko izpostavljena v konkretnem obdobju.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik najprej ugotavlja, da so bila odločilna dejstva nepravilno ugotovljena in nato na takšni podlagi zatrjuje protispisnost, uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. To pa po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno.
skrajšani postopek - vročanje pisanj - vročitev vabila obdolžencu na glavno obravnavo - vročitev sodbe obdolžencu - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Obdolžencu ni bila pravilno vročena prvostopenjska sodba, ker jo je brez predhodnega obvestila naslovniku po 118. čl. ZKP prevzela obdolženčeva mati. Bila pa mu je osebno vročena pritožba okrožnega državnega tožilca zoper to sodbo in je imel glede na pouk v odgovoru na pritožbo možnost pojasniti, da mu sodba ni bila oziroma ni bila pravilno vročena. Glede na rezultat pritožbenega postopka, ko je višje sodišče pogojno obsodbo spremenilo v kazen zapora, pa je očitno, da ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost prvo- in drugostopenjske sodbe.
priznanje statusa in pravic - begunec - pobeg pred vojnim nasiljem - umik k sorodnikom v Avstrijo
Umik družine tožeče stranke k sorodnikom v Avstrijo med drugo svetovno vojno, ki je zagotavljal preživetje družine in s tem tudi tožeče stranke, še ne predstavlja pobega pred vojnim nasiljem.
pridobitev z naturalizacijo - izpolnjevanje pogojev za sprejem v državljanstvo RS
Izpolnjevanje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS (zagotovljeno stanovanje) se dokazuje z listinami v skladu s 3. členom Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/94).
Odločba, ki jo izda revizijski organ v postopku revizije po določbi 2. odstavka 48.b člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je upravna odločba, ki se izvrši po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku.
ZDR (1990) člen 36e, 36e/2, 36f, 36f/3. ZTPDR člen 80, 80/3, 83, 83/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja - odpravnina - izdaja novega sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Sklep tožene stranke, s katerim je bilo ugotovljeno, da delo tožnika trajno ni potrebno, je postal dokončen. Tožniku je delovno razmerje prenehalo po poteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa, to je 23.5.1993. Zato ima tožnik pravico do odpravnine ne glede na to, da je tožena stranka po navedenem datumu izdala nov sklep o prenehanju delovnega razmerja in da tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal.
Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka, medtem ko posebno pravilo 162. člena ZPP o izključitvi pravice do nagrade velja le za primere, ko se državni organ udeležuje postopka kot stranka. To je posebej predvideno v že omenjenih določilih 1. odstavka 7. člena ZDPra, ko zakonsko besedilo ločeno omenja dolžnost državnega pravobranilca zastopati državo na eni, in zastopati organe države ter zastopati upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe, na drugi strani. Če zastopa državo, je ta upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih pravilih o stroških postopka in ob upoštevanju določil 16. člena ZDPra, po katerih se stroški obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
ZOR člen 141, 141/1, 1089, 1089/1, 1090, 1090/1, 1094, 1097, 1097/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - ničnost poravnave - oderuška pogodba
Oderuška pogodba je dvostranska odplačna pogodba, medtem ko pogodba o poravnavi ne vsebuje elementa odplačnosti. Vse revidentove navedbe, s katerimi zatrjuje, da je bila s sklenitvijo poravnave med strankama sklenjena oderuška pogodba, so zato neutemeljene.
delovno razmerje pri delodajalcih - nadomestilo plače - plače in drugi prejemki - neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
V pristojnosti delodajalca je pravna možnost, da lahko uredi ugodnejše pogoje za priznanje pravic ali za odmero nadomestil delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti kot so v ZPIZ določeni za delovne invalide s preostalo delovno zmožnostjo. Po določbi 2. odstavka 145. člena pa jim mora biti zagotovljen takšen obseg pravic oziroma vsaj tako ugodni pogoji za njihovo pridobitev, kot jih določa 94. člen ZPIZ za invalide III. kategorije (134. člen).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - nova hujša kršitev - preklic pogojnega ukrepa
Materialnopravno vprašanje, ali je tožena stranka utemeljeno preklicala pogojni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, se (tudi na revizijski stopnji) omeji le na obravnavanje dveh vprašanj: Ali je tožnik v poskusni dobi storil novo kršitev delovnih obveznosti in ali ima nova kršitev delovnih obveznosti znake oziroma značaj hujše kršitve delovnih obveznosti (90. člen ZDR).
Navedena pogoja sta izpolnjena, zato so organi tožene stranke utemeljeno preklicali pogojni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
ZTPDR člen 59, 60, 60/4, 60/5. ZGD člen 439, 449. SKPG člen 21.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska komisija - sestava
Upravni odbor družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri zaradi majhnega števila zaposlenih delavcev ni možnosti za oblikovanje disciplinske komisije, lahko člane komisije imenuje izmed oseb, ki niso v delovnem razmerju v družbi. Takšna sestava disciplinske komisije ni v nasprotju z določbami 59. in 60. člena (tudi ne s četrtim in petim odstavkom) ZTPDR, pa tudi ne z določbo prvega odstavka 21. člena SKPG (Uradni list RS, št. 39/93). Tudi določbe ZGD (439. in 449. člen) dovoljujejo takšno odločitev organov družbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - kvalifikatorne okoliščine - pojem hujše posledice
V 89.členu Zakona o delovnih razmerjih se izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, če je zaradi njih nastala ali bi lahko nastala z zakonom določena hujša posledica.
Pojem hujše posledice praviloma pomeni, da je iz osnovne oblike kršitve nastala istovrstna posledica v večjem obsegu ali v hujši obliki, ali pa je nastala kakšna druga posledica, ki se po naravi stvari lahko pričakuje. V obeh primerih mora biti podana vzročna zveza med temeljnim dejanjem in nastalo hujšo posledico. Znake nastalih posledic pa je potrebno kot dejstva ugotavljati v disciplinskem postopku.