denacionalizacija - višina najemnine - pasivna legitimacija za povračilne zahtevke - uporaba ZOR - najem denacionaliziranih poslovnih prostorov
72. člen ZDen izključuje odškodninske in povračilne zahtevke zaradi nemožnosti uporabe premoženja v času od podržavljenja do uveljavitve ZDen. S tem po razlagi a contrario dopušča ostale zahtevke in jih ne omejuje le na zahtevke proti denacionalizacijskemu zavezancu.
V času po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji lahko med strankama nastanejo pravna razmerja, ki sploh niso v zvezi z denacionalizacijo. Zato v teh primerih ni izključena uporaba ZOR in drugih predpisov, vendar samo, če gre za razmerja, ki niso urejena z ZDen kot posebnim predpisom (lex specialis).
Predmet izpodbijanja v upravnem sporu so samo takšni akti, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika oziroma posamični akti in dejanja, ki posegajo v posameznikove ustavne pravice - če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo; akt, ki vsebuje le zapis poteka popravnega izpita na podlagi izobraževanja, ni takšen akt.
privatizacija stanovanj - zamenjava vojaškega stanovanja - soglasje stanodajalca - imetništvo stanovanjske pravice
Na podlagi zakonito izvedene zamenjave je tožnik pridobil stanovanjsko pravico na pridobljenem stanovanju (drugi odstavek 23. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih) in s tem pravico do privatizacijskega odkupa stanovanja po 117. členu Stanovanjskega zakona.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače
Sodišče je v zvezi z ugotavljanjem, ali je bil tožnik ustrezno razporejen na delovno mesto po tem, ko je uspel v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja kot trajno presežni delavec, uporabilo določbe 3. odstavka 17. člena ZTPDR, kjer je določeno, da se delavec razporedi s sklepom. Ker tožena stranka novega sklepa o razporeditvi tožnika ni predložila, je sodišče utemeljeno štelo kot tožnikovo delovno mesto po vrnitvi k toženi stranki, na podlagi pravnomočne sodne odločbe, tisto delovno mesto, za katerega je tožnik imel zadnji sklep.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi gre za denarno terjatev. Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljene denarne terjatve in s tem vrednost spornega predmeta sploh ni navedena, za vsebinsko obravnavanje revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6, 106, 106/1.ZZVZZ člen 80.
prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - izostanek z dela - pravne posledice dokončnosti sklepa
Pravica delavca, da ostane v delovnem razmerju do dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja je korelat dolžnostnemu upravičenju delodajalca, da ne sme izvršiti svoje odločitve pred njeno dokončnostjo.
postopek s pritožbo - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da je ena od ustavno zagotovljenih pravic strank (22. člena Ustave Republike Slovenije) tudi pravica, da sodišče strankine trditve obravnava in jih ovrednoti, kar je tudi razlog, zaradi katerega revizijsko sodišče sprejema revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče je v izpodbijani sodbi, ne da bi razpisalo obravnavo (drugi odstavek 362. člena ZPP-77), spremenilo ali celo popolnoma na novo ugotavljalo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je s tem kršilo določbe pravdnega postopka iz četrte točke 373. člena ZPP-77.
ZTPDR člen 83, 83/1, 83/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici do pritožbe - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu
V sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, se je revident lahko v njem tudi odpovedal pravici do pritožbe zoper sam sklep o prenehanju delovnega razmerja. Gre za pomemben sporazum, katerega posledica je prenehanje delovnega razmerja po volji obeh strank. Zato je revident ob podpisu sporazuma že vedel (ali bi vsaj moral vedeti) za vse pravne posledice podpisanega sporazuma, kar pomeni, da je podpis sporazuma vsebinsko nadomestil učinke razglasitve ali vročitve sklepa in je revident zato že takrat moral vedeti, ali obstaja kakšna dodatna pravovarstvena potreba ali ne.
V konkretnem primeru, v katerem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu ZPP odločalo o tem, ali bo o zadevi odločalo stvarno pristojno sodišče v drugem kraju, ni pritožbe, ker gre za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka med pripravami za glavno obravnavo (tretji odstavek 270. člena ZPP) in ker je bilo s sklepom odločeno o krajevni pristojnosti sodišča, v sporih o pristojnosti pa je izrecno izključena pritožba (tretji odstavek 26. člena ZPP). Zato pritožbenih izvajanj proti 1. točki izreka sklepa sodišče vsebinsko ni moglo upoštevati. Drugače je s sklepom o denarni kazni, ki postane neposredno izvršljiv in ki posega v človekovo pravico do zasebne lastnine.
ZTPDR člen 23, 23/2, 48, 48/1.ZPIZ člen 94, 126, 127, 139, 139/1. SKPG člen 18, 18/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - delavec invalid - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravica do razlike plače
Če delodajalec ne izpolni obveznosti, ki jih ima po zakonu in kolektivni pogodbi in o pravici delavca - invalida ne odloči s pisno odločbo, se ne more sklicevati na njeno izpolnitev.
Tožnikova priglasitev premoženjskopravnega zahtevka z vlogo z dne 19.10.1994 v kazenskem postopku po 388. členu ZOR je pretrgala zastaranje, ki je zato na podlagi prvega odstavka 392. člena ZOR pričelo teči znova, petletni zastaralni rok od vložitve tožbe 07.10.1997 pa še ni potekel. Zastaranja pa ne pretrga samo ustrezno upnikovo dejanje pred sodiščem ali drugim pristojnim organom po 388. členu ZOR, temveč po prvem odstavku 387. člena ZOR tudi dolžnikova pripoznava dolga. Takih toženčevih dejanj pa je bilo več.
Če bi bilo mogoče pritrditi toženčevemu stališču o neupoštevanju dopisa z dne 03.04.1991 in priglasitve premoženjskopravnega zahtevka z dne 19.10.1994, bi bilo treba toženčevo izjavo v pritožbi z dne 28.12.1995 obravnavati ne kot pripoznavo dolga v smislu prvega odstavka 387. člena ZOR, temveč kot pismeno pripoznavo zastaranja obveznosti po 366. členu ZOR, to pa bi imelo za posledico toženčevo odpoved zastaranju.
ZZLPPO člen 7, 7/1, 7/3, 45, 45/1, 47, 47/1, 63, 63/4, 65, 65/2.ZPPOLS člen 25h, 25m. ZDP člen 1.ZLPP člen 48, 48a.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register - oškodovanje družbene lastnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca
ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - pravica do zasebnosti - javne osebe - absolutne osebe iz javnega življenja - relativne osebe iz javnega življenja - intimno življenje - privolitev prizadete osebe
Brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (tako imenovane absolutne osebe iz javnega življenja), in oseb, ki zanimajo javnost samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (tako imenovane relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah.
Brez privolitve prizadetega o nobeni osebi ni dovoljeno objavljati stvari iz njenega intimnega življenja.
Ker starša zasebnega tožilca nista ne absolutni ne relativni osebi iz javnega življenja, v času objave članka pa sta bila že pokojna, obtoženka ne bi smela glede na naravo trditev uporabiti okoliščin iz njunega življenja brez dovoljenja vseh njunih otrok.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21180
KZ člen 254, 254/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - davčna zatajitev - opis dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opisu, da sta obsojenca kot solastnika trgovine v napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1992, ki sta jo oba podpisala in dne 24.2.1993 vložila pri izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, v njej pa napovedala obračunani prometni davek v višini 5.335.544,00 SIT, čeprav je višina dejansko obračunanega prometnega davka znašala 5.959.745,00 SIT in se tako izognila plačilu davka od prometa proizvodov v višini 624.201,00 SIT, so zajeti vsi zakonski znaki kaznivega dejanja davčne zatajitve iz 1. odstavka 254. člena KZ.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pravno pomembno za odškodnino za strah je tudi strah, ki ga je tožnica po nezgodi doživljala, zlasti kot nosečnica v preostalih mesecih nosečnosti (do poroda).
ZKP člen 155, 155/1, 340, 340/3, 420, 420/1, 420/4.ZPol člen 49, 49/2.
nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov
V postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora glede na določilo 1. odstavka v zvezi s 4.
odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče odločiti o predlogu za izločitev videoposnetka, na katerem je posnet obtoženec. Obtoženec lahko predlaga njegovo izločitev na podlagi 3. odstavka 340. člena ZKP, o čemer odloči sodišče s posebnim sklepom.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/3, 385, 385/3, 392.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Le revident je trdil, in še to izrecno šele v reviziji, da je bil sporazum sporazumno spremenjen. Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne: sporazum ni bil spremenjen in veže pogodbenike, kot pravilno opozarja sodišče druge stopnje. Niti ta očitana kršitev pravdnega postopka torej ni podana.