ZDen člen 44, 44/2. Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja člen 2, 5.
denacionalizacija - ugotavljanje vrednosti poslovne stavbe
Če je bilo pri ugotavljanju vrednosti objekta ovrednoteno tudi ogrevanje s kamini, za kar ni podlage v pravilniku, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.
načelo vestnosti in poštenja - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek škode - ničnost zavarovalne pogodbe - začetek zavarovalnega kritja
Ko je tožeča stranka plačala zavarovalno premijo, je škoda že nastala. Tožeča stranka je zanjo vedela, ob predložitvi dokaza o plačilu pa je toženi stranki to zamolčala. Prikrila je torej okolnost, zaradi katere bi bila zavarovalna pogodba nična (drugi odstavek 898. člena ZOR). Zato zavarovalnega kritja tožene zavarovalnice ni.
ZTPDR člen 83, 83/1, 83/2. ZDR (1990) člen 100, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici do pritožbe - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu
V sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, se je revident lahko v njem tudi odpovedal pravici do pritožbe zoper sam sklep o prenehanju delovnega razmerja. Gre za pomemben sporazum, katerega posledica je prenehanje delovnega razmerja po volji obeh strank. Zato je revident ob podpisu sporazuma že vedel (ali bi vsaj moral vedeti) za vse pravne posledice podpisanega sporazuma, kar pomeni, da je podpis sporazuma vsebinsko nadomestil učinke razglasitve ali vročitve sklepa in je revident zato že takrat moral vedeti, ali obstaja kakšna dodatna pravovarstvena potreba ali ne.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6, 106, 106/1.ZZVZZ člen 80.
prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - izostanek z dela - pravne posledice dokončnosti sklepa
Pravica delavca, da ostane v delovnem razmerju do dokončne odločitve o prenehanju delovnega razmerja je korelat dolžnostnemu upravičenju delodajalca, da ne sme izvršiti svoje odločitve pred njeno dokončnostjo.
V konkretnem primeru, v katerem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu ZPP odločalo o tem, ali bo o zadevi odločalo stvarno pristojno sodišče v drugem kraju, ni pritožbe, ker gre za sklep, ki se nanaša na vodstvo postopka med pripravami za glavno obravnavo (tretji odstavek 270. člena ZPP) in ker je bilo s sklepom odločeno o krajevni pristojnosti sodišča, v sporih o pristojnosti pa je izrecno izključena pritožba (tretji odstavek 26. člena ZPP). Zato pritožbenih izvajanj proti 1. točki izreka sklepa sodišče vsebinsko ni moglo upoštevati. Drugače je s sklepom o denarni kazni, ki postane neposredno izvršljiv in ki posega v človekovo pravico do zasebne lastnine.
postopek s pritožbo - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da je ena od ustavno zagotovljenih pravic strank (22. člena Ustave Republike Slovenije) tudi pravica, da sodišče strankine trditve obravnava in jih ovrednoti, kar je tudi razlog, zaradi katerega revizijsko sodišče sprejema revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče je v izpodbijani sodbi, ne da bi razpisalo obravnavo (drugi odstavek 362. člena ZPP-77), spremenilo ali celo popolnoma na novo ugotavljalo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je s tem kršilo določbe pravdnega postopka iz četrte točke 373. člena ZPP-77.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače
Sodišče je v zvezi z ugotavljanjem, ali je bil tožnik ustrezno razporejen na delovno mesto po tem, ko je uspel v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja kot trajno presežni delavec, uporabilo določbe 3. odstavka 17. člena ZTPDR, kjer je določeno, da se delavec razporedi s sklepom. Ker tožena stranka novega sklepa o razporeditvi tožnika ni predložila, je sodišče utemeljeno štelo kot tožnikovo delovno mesto po vrnitvi k toženi stranki, na podlagi pravnomočne sodne odločbe, tisto delovno mesto, za katerega je tožnik imel zadnji sklep.
ZTPDR člen 23, 23/2, 48, 48/1.ZPIZ člen 94, 126, 127, 139, 139/1. SKPG člen 18, 18/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - delavec invalid - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pravica do razlike plače
Če delodajalec ne izpolni obveznosti, ki jih ima po zakonu in kolektivni pogodbi in o pravici delavca - invalida ne odloči s pisno odločbo, se ne more sklicevati na njeno izpolnitev.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi gre za denarno terjatev. Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljene denarne terjatve in s tem vrednost spornega predmeta sploh ni navedena, za vsebinsko obravnavanje revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo, iz uradnega zaznamka je razvidno, da je po telefonu sporočil, da ga na glavno obravnavo ne bo, ker je to povezano z velikimi stroški, saj je o zadevi že vse povedal, preložitve glavne obravnave ni izrecno predlagal in tudi ni navedel in izkazal nobenega razloga, ki bi opravičeval njegov izostanek. Med opravljanjem preiskovalnih dejanj se je branil z molkom, njegova navzočnost na glavni obravnavi pa ni bila nujna. Ob navedenih okoliščinah določba 1. odstavka 442. člena ZKP ni bila kršena.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob ustrezni obrazložitvi in zakoniti podlagi ugotovljenega pripornega razloga ni potrebe za obrazložitev, zakaj v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev milejši ukrepi.
zvišanje preživnine - dopustnost revizije v sporu zaradi zvišanje preživnine - zavrženje revizije
Ker se je v tem sporu zahtevalo zvišanje sodno določene preživnine (in ne prvo določitev preživnine ali njeno ukinitev), revizija zoper izpodbijano sodbo na podlagi določila tretjega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena.
ZPP člen 377, 385, 385/2-1, 391, 391/2, 481, 481/1, 481/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve - samostojni podjetnik posameznik - pojem gospodarskega spora
Za uporabo določb pravdnega postopka v gospodarskih sporih ni več predpisano, da mora spor izvirati iz medsebojnega gospodarskega razmerja med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo (ali drugim subjektom iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP), ampak iz pravnega razmerja (ki je lahko pogodbeno ali nepogodbeno) med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo, ki je v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti podjetnika.
ZKP člen 155, 155/1, 340, 340/3, 420, 420/1, 420/4.ZPol člen 49, 49/2.
nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov
V postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora glede na določilo 1. odstavka v zvezi s 4.
odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče odločiti o predlogu za izločitev videoposnetka, na katerem je posnet obtoženec. Obtoženec lahko predlaga njegovo izločitev na podlagi 3. odstavka 340. člena ZKP, o čemer odloči sodišče s posebnim sklepom.
ZOR člen 280, 280/2, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 283, 283/2, 284, 285.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe - narava pravnega posla
V sodni praksi ni spora, da glede na drugi odstavek 283. člena ZOR, dolžnik sam ni pasivno legitimiran v pravdni zadevi zaradi izpodbijanja njegovih pravnih dejanj.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pravno pomembno, ali je šlo za odplačan pravni posel. Od odgovora na to vprašanje so odvisni dolžina prekluzivnega roka za vložitev tožbe, obseg dokazovanja in dokazno breme.
ZZLPPO člen 7, 7/1, 7/3, 45, 45/1, 47, 47/1, 63, 63/4, 65, 65/2.ZPPOLS člen 25h, 25m. ZDP člen 1.ZLPP člen 48, 48a.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register - oškodovanje družbene lastnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca
ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.