telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - uporaba varnostnega pasu - povrnitev negmotne škode - vožnja z vinjenim voznikom
Če je imel tožnik kot sopotnik v motornem vozilu možnost zmanjšati posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustil, mora sam trpeti tisti del škode, ki je posledica te opustitve (prvi odstavek 192. člena ZOR).
Od povprečno skrbnega človeka je mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Če si možnost tovrstne presoje zmanjša ali celo popolnoma odvzame (npr. z močno vinjenostjo), uporaba določbe tretjega odstavka 177. člena ZOR ni izključena.
Če je bil tožnik mobiliziran na tistem delu Avstrije, ki ni Koroška, ne more uveljavljati statusa mobiliziranca, saj za to ni pravne podlage ne v prvotnem besedilu Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ne v novelah iz leta 1996.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države - stavka policistov - tatvina motornega vozila
Končni neuspeh pooblaščenih uradnih oseb pri njihovem delu, ob sicer izkazanem trudu in izvajanju del v skladu s predpisanimi nalogami, ne more biti podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke.
ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/3, 200, 203.ZPP člen 76, 76/1. ZGD člen 1, 1-7, 5, 5/1. ZTPDR člen 73.
strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - domneva vzročnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - rezkalni stroj kot nevarna stvar - samostojni podjetnik
Tožniku je mogoče očitati soodgovornost za nastalo škodo le v obsegu opustitve dolžne skrbnosti, ker pri ravnanju z obdelovancem na rezkalnem stroju ni uporabil podajalne naprave. Takšna opustitev pa tudi po stališču revizijskega sodišča ne more predstavljati večje soodgovornosti za nastalo škodo, kot v višini 20 odstotkov.
ZVO člen 80. Odlok o taksah za obremenjevanje okolja Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo 12/95).ZustS člen 44, 45, 45/3.
taksa za obremenjevanje okolja - uporaba materialnega prava
Določbe Odloka o taksah za obremenjevanje okolja, ki jih je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ne morejo biti pravna podlaga pri odločanju o zadevi, o kateri na dan, ko je razveljavitev začela učinkovati, še ni bilo pravnomočno odločeno.
priznanje statusa in pravic - prisilni mobiliziranec
Glede na dejansko in pravno podlago v času odločanja v upravnem postopku (leta 1997 in leta 1998) tožnik ne more z uspehom uveljavljati statusa prisilnega mobiliziranca, če njegova prisilna mobilizacija ni bila opravljena ne na območju Slovenije, ne na ozemlju Republike Italije oz. Republike Avstrije, ki je lahko po noveli iz leta 1996 prav tako dejanska podlaga za priznanje uveljavljanega statusa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06086
URS člen 15, 72. ZPP (1977) člen 1, 16. ZTLR člen 5.ZOR člen 156.ZVO člen 15.
pravica do sodnega varstva - pravica do zdravega življenjskega okolja - posegi v prostor - obratovalni čas trgovin - kršitev ustavnih pravic - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - civilni spor
Z zavrženjem tožbe s tožbenim zahtevkom kakršen je bil postavljen v pravdnem postopku, sodišči prve in druge stopnje tožnikom nista odrekli (ali osporavali) pravice do sodnega varstva zaradi zatrjevanih posegov v njihovo življenjsko okolje, pravice do sodnega varstva pa jim kljub zavrnitvi revizije ne odreka niti revizijsko sodišče, ampak sta le odločili, da ne bosta (ker tudi ne smeta), z v pravdnem postopku izdano sodno odločbo nadomeščali tistega, kar bi po mnenju tožnikov morali urediti oziroma morali morda drugače urediti zakonodajna in izvršilna veja oblasti.
Pravdno sodišče jim v pravdnem postopku ne bo odreklo sodnega varstva z zavrženjem tožbe npr. v primeru, če bo podan dejanski stan npr. iz 5. člena ZTLR, 156. člena ZOR, sodno varstvo proti nosilcu posega v okolje je mogoče tudi po 15. členu Zvo itd., seveda pa bo uspeh sodnega varstva v vseh navedenih primerih mogoč le v primeru, če bodo izpolnjeni materialnopravni pogoji za zahtevano sodno varstvo in seveda tudi pogoji, ki veljajo za obravnavanje zadev v pravdnem postopku. Z drugimi besedami to pomeni, da bo moral biti tožbeni zahtevek po svoji vsebini tak, da bo o njem smelo odločati pravdno sodišče, naperjen bo moral biti proti tisti fizični ali pravni osebi, kateri pravdno sodišče lahko naloži, da mora nekaj storiti, dopustiti ali opustiti, sama tožba bo morala biti sestavljena tako, kot določa 180. člen sedaj veljavnega ZPP, utemeljenost zahtevka pa bo seveda odvisna od tega, ali je tisti, proti kateremu bo tožbeni zahtevek naperjen, res posegel v z veljavnim pravnim redom zagotovljene pravice tožnikov.
Pri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.
zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni
Smisel zakonske zahteve iz 5. odstavka 273. člena ZOR je v pravni varnosti dolžnika, saj lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene spolnitve glavne obveznosti upravičeno sklepa, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Ker tožnika ob prevzemu stanovanja nista ravnala v skladu s to zakonsko zahtevo, je njun tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni neutemeljen.
Nakup stvari s sočasnim dogovorom, ki obseg lastninskopravnih upravičenj zožuje, predstavlja pogodbo, v kateri je tak dogovor njen bistveni element, ne pa postranska zadeva. To bi po določbi 71. člena ZOR pomenilo, da bi moral biti v pogodbi zapisan.
ZKP je začel veljati 1.1.1995 in je dveletni rok, naveden v 559. členu ZKP, potekel 31.12.1996. Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, da varščina pripade proračunu, vložena šele 27.8.1998, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21060
KZ člen 146, 146/1.ZKP člen 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje - obtožni predlog - opis dejanja
Element kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. čl. KZ je tudi nastanek posledice, ki se kaže v prizadetosti telesne ali duševne celovitosti drugega. Če ta v obtožnem aktu ni opisana, niso podani vsi znaki tega kaznivega dejanja.
Če tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca, ji tega ni mogoče odreči le zato, ker izpolnjuje tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 244, 244/3, 288, 288/1, 288/2, 292, 293.ZKP člen 410, 410/1-3, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obnova kazenskega postopka
Do uveljavitve Zakona o kazenskem postopku iz leta 1948 so morala sodišča v kazenskem postopku uporabljati tudi pravila Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami glede posameznih elementov kaznivega dejanja pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Če tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca, mu tega ni mogoče odreči zato, ker hkrati izpolnjuje tudi pogoje za priznanje vojnega veterana.