Pravna naslednica upravičenke do denacionalizacije ni upravičenka po določbi 6. odstavka 42. člena ZDen. Zato ni mogoče uporabiti te določbe o odškodnini v povezavi z določbo 1. odstavka 6. člena ZDen, če je pravna naslednica odkupila podržavljeno premoženje pred uveljavitvijo ZDen.
priznanje statusa in pravic - begunec - dvojni status
Oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih za priznanje statusa begunca zahteva Zakon o žrtvah vojnega nasilja, in pogoje, ki jih za priznanje vojnega veterana zahteva Zakon o vojnih veteranih, lahko uveljavlja status in pravice po obeh zakonih. Navedena zakona namreč nimata določb o nezdružljivosti statusov. Zato osebi, pri kateri obstoji dejansko stanje za priznanje statusa begunca, ni mogoče odreči tega statusa samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB in ji je bil ta čas priznan v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju.
ZUS člen 23, 23/3, 51, 51/1, 59, 59/1, 73.ZZVN člen 1, 2, 3, 4.
priznanje statusa in pravic
Tožničina odsotnost po pregonu iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage, ki bi morala za priznanje statusa izgnanke trajati neprekinjeno najmanj 3 mesece (3. člen ZZVN).
Dejanska podlaga za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja ali pa za uveljavljanje statusa vojnega veterana. Prekinitev uveljavljanega statusa žrtve vojnega nasilja je mogoče zato presojati le iz okoliščin, ki so podlaga za priznanje tega statusa.
Pri inšpekcijskem ukrepu na podlagi 73. člena ZUN je odločilno dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe prve stopnje. Če ukrep še ni bil izvršen in je tožnica medtem pridobila lokacijsko dovoljenje, potem bo to okoliščina, zaradi katere izvršba na podlagi ukrepa niti ne bo začeta.
tožba na ugotovitev nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Nujni dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, pa v njem ni uveljavljal nujnega deleža, lahko to stori kasneje v pravdi, vendar le ob pogojih za obnovo postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS13589
ZUS člen 69, 69/2.URS člen 23.
začasna odredba - nemožnost vzpostavitve prejšnjega pravnega stanja kot hujše škodljive posledice - učinkovito sodno varstvo
Imenovanje novega direktorja javnega podjetja pomeni za tožnika (razrešen direktor) hujšo škodljivo posledico že zato, ker vzpostavitev prejšnjega pravnega stanja ne bi bila več mogoča, tudi, če bi v upravnem sporu uspel.
Šele novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur.l. RS, št. 43/99), ki je začela veljati 19.6.1999, je pravno uredila primere, ko status begunca lahko uveljavlja tudi oseba, ki je bila pregnana s svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja stanovanjske hiše.
Eden od pogojev za odškodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanja po 2. in 3. odstavku 30. člena ZOR je, da je sploh šlo že za pogajanja, ne pa za neka drugačna, neformalna iskanja informacij o možnostih za sklenitev pogodbe. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se pravdni stranki nista niti še začeli pogajati o sklenitvi posla. Šlo je le za tožnikovo ponudbo, ki pa tožene stranke ne zavezuje. Njen molk ni nedopustno ravnanje.
V nasprotju s 1. odstavkom 42. člena ZOR je stališče, da molk naslovnika pomeni sprejem pogodbe. V obravnavani zadevi tudi ni šlo za nobeno od izjem, ki sta urejeni v 3. in 4. odstavku 42. člena ZOR, ko se naslovnikov molk lahko šteje za sprejem pogodbe.
ZOR člen 154, 173, 174, 177, 177/3, 200, 203.ZPP člen 76, 76/1. ZGD člen 1, 1-7, 5, 5/1. ZTPDR člen 73.
strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - domneva vzročnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - rezkalni stroj kot nevarna stvar - samostojni podjetnik
Tožniku je mogoče očitati soodgovornost za nastalo škodo le v obsegu opustitve dolžne skrbnosti, ker pri ravnanju z obdelovancem na rezkalnem stroju ni uporabil podajalne naprave. Takšna opustitev pa tudi po stališču revizijskega sodišča ne more predstavljati večje soodgovornosti za nastalo škodo, kot v višini 20 odstotkov.
SZ člen 22, 24, 26, 28, 28/2-3, 29.ZOR člen 218, 749.
zahteva za varstvo zakonitosti - aktivna legitimacija - zakoniti zastopnik - upravljanje v večstanovanjskih hišah - pogodba o upravljanju - položaj upravnika - izterjava obratovalnih stroškov
Ureditev položaja upravnika večstanovanjske hiše v SZ opredeljuje njegov položaj le kot položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu izterjevati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo v takih sporih pa mu lahko podelijo sami lastniki stanovanj s prenosom svojih materialnopravnih upravičenj v pogodbi, ki so jo sklenili z upravnikom, ali v posebnem naročilu, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar do takega prenosa ni prišlo, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države - stavka policistov - tatvina motornega vozila
Končni neuspeh pooblaščenih uradnih oseb pri njihovem delu, ob sicer izkazanem trudu in izvajanju del v skladu s predpisanimi nalogami, ne more biti podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke.
priznanje statusa in pravic - begunec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Ali so podani pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, je mogoče presoditi šele, ko je ugotovljeno, kakšnim oblikam vojnega nasilja in v kolikšnem obsegu je bila oseba dejansko izpostavljena v konkretnem obdobju.
Če tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca, mu tega ni mogoče odreči zato, ker hkrati izpolnjuje tudi pogoje za priznanje vojnega veterana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik najprej ugotavlja, da so bila odločilna dejstva nepravilno ugotovljena in nato na takšni podlagi zatrjuje protispisnost, uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. To pa po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno.
ZKP je začel veljati 1.1.1995 in je dveletni rok, naveden v 559. členu ZKP, potekel 31.12.1996. Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, da varščina pripade proračunu, vložena šele 27.8.1998, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med navedbami v razlogih sodbe in zapisniki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je pritožbeno sodišče očitno pomotoma pripisalo izpoved, ki jo je ocenjevalo, priče - policista drugi priči - policistu, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 244, 244/3, 288, 288/1, 288/2, 292, 293.ZKP člen 410, 410/1-3, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obnova kazenskega postopka
Do uveljavitve Zakona o kazenskem postopku iz leta 1948 so morala sodišča v kazenskem postopku uporabljati tudi pravila Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929.