ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 174, 177, 177/3, 177/4, 188, 189, 192, 192/1, 195.
telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost šole - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - denarna renta - povrnitev gmotne in negmotne škode - solidarna odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega - odgovornost prevoznika v železniškem prometu - šolski izlet
Večinska sodna praksa razlaga in uporablja četrti odstavek 177. člena ZOR tako, da na njegovi podlagi solidarno z imetnikom stvari (to je objektivno odgovornim) odgovarja tudi tretji, to je krivdno odgovorni za vso tisto oškodovancu nastalo škodo, ki ni posledica oškodovančevega prispevka k nastanku škode (v tem primeru 70%). Po navedenem stališču, določa četrti odstavek 177. člena ZOR konkurenco med objektivno in krivdno odgovornostjo, pri čemer velja dolžnost poravnati škodo v razmerju s svojo krivdo le v notranjem razmerju med dvema odškodninsko odgovornima subjektoma, medtem ko je njuna odgovornost za tisti del škode, ki ga ni mogoče opredeliti kot oškodovančev prispevek k nastanku škode, v celoti solidarna.
Pravna naslednica upravičenke do denacionalizacije ni upravičenka po določbi 6. odstavka 42. člena ZDen. Zato ni mogoče uporabiti te določbe o odškodnini v povezavi z določbo 1. odstavka 6. člena ZDen, če je pravna naslednica odkupila podržavljeno premoženje pred uveljavitvijo ZDen.
Eden od pogojev za odškodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanja po 2. in 3. odstavku 30. člena ZOR je, da je sploh šlo že za pogajanja, ne pa za neka drugačna, neformalna iskanja informacij o možnostih za sklenitev pogodbe. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje se pravdni stranki nista niti še začeli pogajati o sklenitvi posla. Šlo je le za tožnikovo ponudbo, ki pa tožene stranke ne zavezuje. Njen molk ni nedopustno ravnanje.
V nasprotju s 1. odstavkom 42. člena ZOR je stališče, da molk naslovnika pomeni sprejem pogodbe. V obravnavani zadevi tudi ni šlo za nobeno od izjem, ki sta urejeni v 3. in 4. odstavku 42. člena ZOR, ko se naslovnikov molk lahko šteje za sprejem pogodbe.
pogodba o delu - odgovornost za stvarne napake izpolnitve - napake materiala - odgovornost naročnika
Tožnica ni izročila tožencu materiala prokron 19 kot mu je izjavila, ampak drugačen material, ki ni bil varljiv in česar toženec glede na svojo dejavnost, ki je bila tožnici znana, ni mogel ugotoviti.
Tožnica pa se je nasprotno profesionalno ukvarjala s kovinsko dejavnostjo, sporni material je ona izročila tožencu ter naročila izdelavo grelca iz navedenega, to je njenega materiala, zato za škodo odgovarja sama.
ZUS člen 23, 23/3, 51, 51/1, 59, 59/1, 73.ZZVN člen 1, 2, 3, 4.
priznanje statusa in pravic
Tožničina odsotnost po pregonu iz domače hiše sama po sebi še ne pomeni dejanske podlage, ki bi morala za priznanje statusa izgnanke trajati neprekinjeno najmanj 3 mesece (3. člen ZZVN).
SZ člen 22, 24, 26, 28, 28/2-3, 29.ZOR člen 218, 749.
zahteva za varstvo zakonitosti - aktivna legitimacija - zakoniti zastopnik - upravljanje v večstanovanjskih hišah - pogodba o upravljanju - položaj upravnika - izterjava obratovalnih stroškov
Ureditev položaja upravnika večstanovanjske hiše v SZ opredeljuje njegov položaj le kot položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka, torej v lastnem imenu izterjevati obratovalnih stroškov in stroškov posameznega stanovanja. Aktivno legitimacijo v takih sporih pa mu lahko podelijo sami lastniki stanovanj s prenosom svojih materialnopravnih upravičenj v pogodbi, ki so jo sklenili z upravnikom, ali v posebnem naročilu, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar do takega prenosa ni prišlo, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
Dejanska podlaga za uveljavljanje statusa žrtve vojnega nasilja ali pa za uveljavljanje statusa vojnega veterana. Prekinitev uveljavljanega statusa žrtve vojnega nasilja je mogoče zato presojati le iz okoliščin, ki so podlaga za priznanje tega statusa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi drugih tehtnih razlogov
Trditev tožeče stranke, s katero se utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, da naj bi "dva senata Višjega sodišča v Kopru ob obravnavanju pravnih sredstev, ki so bila vložena v zemljiškoknjižnem postopku, zavzela tudi pravno stališče" zato ne more predstavljati "drugega tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti v smislu določbe 67. člena ZPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS13589
ZUS člen 69, 69/2.URS člen 23.
začasna odredba - nemožnost vzpostavitve prejšnjega pravnega stanja kot hujše škodljive posledice - učinkovito sodno varstvo
Imenovanje novega direktorja javnega podjetja pomeni za tožnika (razrešen direktor) hujšo škodljivo posledico že zato, ker vzpostavitev prejšnjega pravnega stanja ne bi bila več mogoča, tudi, če bi v upravnem sporu uspel.
priznanje statusa in pravic - begunec - dvojni status
Oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih za priznanje statusa begunca zahteva Zakon o žrtvah vojnega nasilja, in pogoje, ki jih za priznanje vojnega veterana zahteva Zakon o vojnih veteranih, lahko uveljavlja status in pravice po obeh zakonih. Navedena zakona namreč nimata določb o nezdružljivosti statusov. Zato osebi, pri kateri obstoji dejansko stanje za priznanje statusa begunca, ni mogoče odreči tega statusa samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB in ji je bil ta čas priznan v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju.
Zoper poziv upravnega organa zaradi opisa varstvenega ukrepa po odločbi o prekršku, ki je postala pravnomočna, ni dovoljena pritožba. Poziv je po vsebini samo vabilo, s katerim ni prizadeta kakšna pravica ali pravna korist povabljenega.
Šele novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur.l. RS, št. 43/99), ki je začela veljati 19.6.1999, je pravno uredila primere, ko status begunca lahko uveljavlja tudi oseba, ki je bila pregnana s svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja stanovanjske hiše.
status vojaškega mirnodobnega invalida - uporaba pravilnika
Ker je novi Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti veljal že ob izdaji prvostopenjske odločbe, ni bilo podlage za uporabo starega pravilnika.
tožba na ugotovitev nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Nujni dedič, ki je sodeloval v zapuščinskem postopku, pa v njem ni uveljavljal nujnega deleža, lahko to stori kasneje v pravdi, vendar le ob pogojih za obnovo postopka.
dovoljenost revizije - prodaja stanovanja - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta
Tožnik je s tožbo iztoževal od toženke prodajo stanovanja. Vrednost spora je ocenil v višini kupnine stanovanja 240.000,00 SIT. Spor kot je predmeten, je premoženjskopravni spor. V takih sporih je po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT.
Pri inšpekcijskem ukrepu na podlagi 73. člena ZUN je odločilno dejansko in pravno stanje ob izdaji odločbe prve stopnje. Če ukrep še ni bil izvršen in je tožnica medtem pridobila lokacijsko dovoljenje, potem bo to okoliščina, zaradi katere izvršba na podlagi ukrepa niti ne bo začeta.