status žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za izpolnjevanje statusa žrtve vojnega nasilja osebe, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi oz. prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, zadostuje že dejstvo, da sta starša pobegnila pred prisilno izselitvijo in se nista mogla do konca druge svetovne vojne vrniti na območje, od koder sta pobegnila.
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - tujec - z zakonom prepovedano opravljanje določenega dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR (1990) člen 11, 12, 12/1, 100, 100/1, 100/1-7. ZTPDR člen 23, 23/1, 54, 54/1, 88, 88/2.ZOR člen 72, 72/1, 73.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom - konvalidacija nezakonitega stanja
Ravnanje delavca, ki je zavestno sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo - torej tudi v primeru, če ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi - predstavlja zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja po 7. točki 1.
odstavka 100. člena ZDR - v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.
Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - zloraba pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni
Delavec zlorabi pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni, če ravna v nasprotju z zdravniškimi navodili, za kar se delavcu izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. S takšnim ravnanjem delavec izrabi omenjeno pravico v nasprotju z njenim namenom, ki je v tem, da se delavec zdravi.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZDen člen 9, 9/3.ZDen-B člen 27.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - uporaba predpisov
V upravnem postopku upravni organ praviloma upošteva tiste predpise, ki veljajo v času odločanja, razen če v samem zakonu ni drugače določeno. Ni v nasprotju z ustavo ureditev, po kateri državljani države, v kateri so slovenski državljani obravnavani slabše kot njeni državljani, ne morejo pridobiti enakih pravic kot slovenski državljani.
priznanje statusa in pravic - begunec - združljivost statusov
Ni mogoče odreči statusa žrtve vojnega nasilja - begunca osebi, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB ter ima za čas dela za NOB priznano pokojninsko dobo kot posebno dobo v dvojnem trajanju in zato izpolnjuje tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana. Niti Zakon o žrtvah vojnega nasilja, niti Zakon o vojnih veteranih nimata določbe o nezdružljivosti obeh statusov.
oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Novela zakona (ZZVN-B) je osebam, ki so se rodile staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja, priznala samostojni status žrtve vojnega nasilja; zato morajo izpolnjevati vse ostale splošne pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
Če akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je potrebno tožbo zavreči po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZUS; ker je za odločanje o sporih s področja socialne varnosti po določbi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno socialno sodišče, akt s področja socialne varnosti ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Z zahtevkom za opravo obračuna carine in drugih uvoznih davščin, ki se vloži po 3. odstavku 30.b člena CZ, ni mogoče uveljavljati carinskih oprostitev oziroma olajšav.
Če je bilo v postopku ugotovljeno, da bo poseženo v konstrukcijske elemente objekta, potem ne zadošča priglasitev del, ampak je potrebno lokacijsko dovoljenje.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Za priznanje statusa osebi, rojeni staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja, zadošča, da je bil takemu ukrepu ali nasilju izpostavljen eden od staršev.
priznanje statusa in pravic - begunec - izkazovanje dejanskega pobega pred vojnim nasiljem
Za status ŽVN-begunca je treba v upravnem postopku dokazati okoliščino, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem. Taka okoliščina, ki nakazuje na to, da bi bilo mogoče priznati ta status, je tudi dejstvo, da se oseba z družino ni mogla oz. smela, in tudi ni bilo upanja za to, vrniti na svoj dom zaradi vojnega nasilja nemškega okupatorja.
priznanje statusa in pravic - begunec - izpolnjevanje pogojev - izpostavljenost konkretnim nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost konkretnim nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom. Ta mora biti dejansko podana. Ni pa pomembno, v kakšnih okoliščinah je tožnica živela v begunstvu.
ZOR členi 173, 174, 177, 177/3, 178, 178/2, 192, 200.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - motorno vozilo kot nevarna stvar - teorija ratio legis
Pri odločanju o odgovornosti za škodo sta sodišči pravilno ugotovili, da je bil avtomobil poškodovan najprej zaradi prevračanja, kar je povzročil tožnik, ki verjetno zaradi prehitre vožnje ni mogel zvoziti ovinka. Ta dogodek ni v neposredni vzročni zvezi z vožnjo zavarovanca tožene stranke, zato tožena stranka zanjo ne odgovarja. Ko je tožnikov avtomobil na strehi obstal na levi polovici cestišča in se je nasproti vozeče vozilo zavarovanca tožene stranke zaletelo vanj, pa je prišlo do kumulacije več vzrokov. Dejansko je škodo povzročil zavarovanec tožene stranke, ki se je zaletel v tožnika in njegovo vozilo, toda nauk o pravno relevantni vzročnosti trdi, da je treba upoštevati tiste vzroke, ki jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Ker ratio legis varnostne norme določa, da je povzročitelj tisti, ki je kršil varnostno normo, označuje teorija za povzročitelja tudi tistega, ki je napačno zavil na levo.
Tožnik se sklicuje na dejstvo, da je v trenutku nesreče njegovo vozilo stalo (da torej ni obratovalo), sam pa je bil ob njem kot pešec, vendar to dejstvo ne povzroči pravnih posledic, ki jih tožnik želi. Dolgoletna in ustaljena sodna praksa široko presoja pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari, saj ne zahteva, da se premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in ne nazadnje, ko obstane na levi polovici cestišča, ker ga voznik ni mogel obvladati. Prav tako ni mogoče trditi, da je bil tožnik poškodovan kot pešec, saj je sam izpovedal, da je po prevračanju avtomobila izstopil iz vozila ter šel do prtljažnika, od koder je hotel vzeti varnostni trikotnik, da bi zavaroval avto oz. oviro na cesti. Bil je torej voznik in kot tak tudi odgovarja; če bi bil na cesti brez povezave z avtomobilom, pa bi prav tako odgovarjal zaradi tega, ker pešci ne smejo hoditi po sredini voznega pasu.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 174, 177, 177/3, 177/4, 188, 189, 192, 192/1, 195.
telesne bolečine - denarna odškodnina - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - ravnanje oškodovanca - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - odgovornost šole - konkurenca objektivne in krivdne odgovornosti - denarna renta - povrnitev gmotne in negmotne škode - solidarna odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega - odgovornost prevoznika v železniškem prometu - šolski izlet
Večinska sodna praksa razlaga in uporablja četrti odstavek 177. člena ZOR tako, da na njegovi podlagi solidarno z imetnikom stvari (to je objektivno odgovornim) odgovarja tudi tretji, to je krivdno odgovorni za vso tisto oškodovancu nastalo škodo, ki ni posledica oškodovančevega prispevka k nastanku škode (v tem primeru 70%). Po navedenem stališču, določa četrti odstavek 177. člena ZOR konkurenco med objektivno in krivdno odgovornostjo, pri čemer velja dolžnost poravnati škodo v razmerju s svojo krivdo le v notranjem razmerju med dvema odškodninsko odgovornima subjektoma, medtem ko je njuna odgovornost za tisti del škode, ki ga ni mogoče opredeliti kot oškodovančev prispevek k nastanku škode, v celoti solidarna.