ZStav člen 1, 1/1.URS člen 77. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah člen 8. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 22. Evropska socialna listina člen 6, 6/4.ZPP člen 380, 380/2.
kolektivni delovni spor - pravica do stavke - dovoljenost stavke
Prvi odstavek 1. člena Zakona o stavki vsebuje splošno določbo o dopustnosti stavke, ki je zakonita v primeru, če gre za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, da stavka za uresničitev posamičnih pravic in obveznosti delavcev ni dovoljena.
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/1-2.
prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - tujec - prepoved opravljanja dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Zoper odločitev sodišča o predlogu za obnovo postopka so dovoljena redna in izredna pravna sredstva. Sodišče druge stopnje ima pri odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za obnovo postopka enake pristojnosti kot v drugih primerih odločanja o pritožbah. Revizija je v obnovitvenem postopku še bolj omejena kot v drugih postopkih, saj je za preizkus dejansko odprto le vprašanje pravilne uporabe določb 421. člena ZPP (1977).
prenehanje delovnega razmerja - delo v tujini - odpoklic delavca z dela v tujini - rok za vrnitev na delo v matično podjetje
Delavec, razporejen na delo v tujino, ima v splošnem aktu obveznost, da se v primeru odpoklica nemudoma vrne v matično podjetje.
Ker izpolnitveni čas vrnitve ni določen (z dnevi, meseci), ga je potrebno razlagati iz kavze, bolj namena in narave določene obveznosti, kakor tudi iz drugih okoliščin.
priznanje statusa in pravic - begunec - združljivost statusov
Ni mogoče odreči statusa žrtve vojnega nasilja - begunca osebi, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB ter ima za čas dela za NOB priznano pokojninsko dobo kot posebno dobo v dvojnem trajanju in zato izpolnjuje tudi pogoje za priznanje statusa vojnega veterana. Niti Zakon o žrtvah vojnega nasilja, niti Zakon o vojnih veteranih nimata določbe o nezdružljivosti obeh statusov.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZDen člen 9, 9/3.ZDen-B člen 27.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - uporaba predpisov
V upravnem postopku upravni organ praviloma upošteva tiste predpise, ki veljajo v času odločanja, razen če v samem zakonu ni drugače določeno. Ni v nasprotju z ustavo ureditev, po kateri državljani države, v kateri so slovenski državljani obravnavani slabše kot njeni državljani, ne morejo pridobiti enakih pravic kot slovenski državljani.
priznanje statusa in pravic - begunec - izkazovanje dejanskega pobega pred vojnim nasiljem
Za status ŽVN-begunca je treba v upravnem postopku dokazati okoliščino, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem. Taka okoliščina, ki nakazuje na to, da bi bilo mogoče priznati ta status, je tudi dejstvo, da se oseba z družino ni mogla oz. smela, in tudi ni bilo upanja za to, vrniti na svoj dom zaradi vojnega nasilja nemškega okupatorja.
Če je bilo v postopku ugotovljeno, da bo poseženo v konstrukcijske elemente objekta, potem ne zadošča priglasitev del, ampak je potrebno lokacijsko dovoljenje.
priznanje statusa in pravic - begunec - izpolnjevanje pogojev - izpostavljenost konkretnim nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost konkretnim nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom. Ta mora biti dejansko podana. Ni pa pomembno, v kakšnih okoliščinah je tožnica živela v begunstvu.
Z zahtevkom za opravo obračuna carine in drugih uvoznih davščin, ki se vloži po 3. odstavku 30.b člena CZ, ni mogoče uveljavljati carinskih oprostitev oziroma olajšav.
oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Novela zakona (ZZVN-B) je osebam, ki so se rodile staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja, priznala samostojni status žrtve vojnega nasilja; zato morajo izpolnjevati vse ostale splošne pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Za priznanje statusa osebi, rojeni staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja, zadošča, da je bil takemu ukrepu ali nasilju izpostavljen eden od staršev.
Če akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je potrebno tožbo zavreči po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZUS; ker je za odločanje o sporih s področja socialne varnosti po določbi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pristojno socialno sodišče, akt s področja socialne varnosti ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnin zaradi poravnave zapadlih davčnih obveznosti - izvršba
Ob ugotovitvi, da je bil uveden izvršilni postopek in da je F. M. sam predlagal poravnavo zapadlih davčnih obveznosti za leto 1962 in 1963 s prenosom parcel, ki jih je sam izbral, v družbeno lastnino, sta sodišči pravilno presodili, da tako vedenje pogodbenih strank ne kaže niti na silo in grožnjo, niti na zvijačo.
Lastnik stanovanja in najemnik se lahko prosto dogovorita o posameznih pogojih najema, kolikor zakon izrecno ne določa kot obvezne vsebine posameznih določb pogodbe (na primer: neprofitna najemnina ipd.).
ZOR členi 173, 174, 177, 177/3, 178, 178/2, 192, 200.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - motorno vozilo kot nevarna stvar - teorija ratio legis
Pri odločanju o odgovornosti za škodo sta sodišči pravilno ugotovili, da je bil avtomobil poškodovan najprej zaradi prevračanja, kar je povzročil tožnik, ki verjetno zaradi prehitre vožnje ni mogel zvoziti ovinka. Ta dogodek ni v neposredni vzročni zvezi z vožnjo zavarovanca tožene stranke, zato tožena stranka zanjo ne odgovarja. Ko je tožnikov avtomobil na strehi obstal na levi polovici cestišča in se je nasproti vozeče vozilo zavarovanca tožene stranke zaletelo vanj, pa je prišlo do kumulacije več vzrokov. Dejansko je škodo povzročil zavarovanec tožene stranke, ki se je zaletel v tožnika in njegovo vozilo, toda nauk o pravno relevantni vzročnosti trdi, da je treba upoštevati tiste vzroke, ki jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Ker ratio legis varnostne norme določa, da je povzročitelj tisti, ki je kršil varnostno normo, označuje teorija za povzročitelja tudi tistega, ki je napačno zavil na levo.
Tožnik se sklicuje na dejstvo, da je v trenutku nesreče njegovo vozilo stalo (da torej ni obratovalo), sam pa je bil ob njem kot pešec, vendar to dejstvo ne povzroči pravnih posledic, ki jih tožnik želi. Dolgoletna in ustaljena sodna praksa široko presoja pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari, saj ne zahteva, da se premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in ne nazadnje, ko obstane na levi polovici cestišča, ker ga voznik ni mogel obvladati. Prav tako ni mogoče trditi, da je bil tožnik poškodovan kot pešec, saj je sam izpovedal, da je po prevračanju avtomobila izstopil iz vozila ter šel do prtljažnika, od koder je hotel vzeti varnostni trikotnik, da bi zavaroval avto oz. oviro na cesti. Bil je torej voznik in kot tak tudi odgovarja; če bi bil na cesti brez povezave z avtomobilom, pa bi prav tako odgovarjal zaradi tega, ker pešci ne smejo hoditi po sredini voznega pasu.