dovoljenost revizije - zastopanje po pooblaščencu - revizija, ki jo vloži stranka sama
V tretjem odstavku 86. člena ZPP je predpisano, kako lahko stranka vloži izredno pravno sredstvo: pravdna dejanja v revizijskem postopku lahko stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
Potrdilo občinskega upravnega organa o tem, da je pred prodajo kmetijskega zemljišča določenemu kupcu bila upoštevana določba 27. člena ZKZ, nima značaja dovoljenja ali drugega pravnega akta v smislu 2. odstavka 8. člena ZDPN.
ZOR člen 173, 173/1, 200, 203, 376, 376/1, 206, 206/4.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - nesreča na gradbišču - objektivna odgovornost kooperanta delodajalca - solidarna odgovornost - alternativna vzročnost - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Zastaranje odškodninske terjatve proti solidarno odgovornim osebam lahko prične teči z različnimi datumi. V primerih podobnih tožnikovemu, je sodna praksa že sprejela stališče, da prične teči zastaranje takrat, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek oziroma ko je v razumnem teku stvari zvedel za podatke, ki z določeno stopnjo verjetnosti napotujejo na obstoj odškodninske odgovornosti določene osebe. Tožnik je glede na v tej pravdni zadevi ugotovljene okoliščine potreboval določen čas, da je raziskoval vse potrebne okoliščine, ki opredeljujejo položaj tožene stranke kot tistega, ki ga je tudi mogoče šteti za povzročitelja škode v smislu 1. odstavka 376. člena ZOR. Dejanske ugotovitve obeh sodišč o teh okoliščinah potrjujejo zaključke, da je tožbo vložil pred izrekom triletnega zastaralnega roka.
Odškodninska odgovornost tožene stranke je objektivna, ker predstavlja pleskarsko delo v etaži objekta v gradnji, kjer se nahaja nezavarovan, samo s stiroporom pokrit jašek, delo v pogojih povečane nevarnosti.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3.URS člen 14, 22.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - načelo enakega varstva pravic - enakost pred zakonom
Res je sicer, da v ZPP ni točno določeno, v katerem delu tožbe mora biti vrednost spornega predmeta navedena (praviloma v uvodu tožbe), vendar pa mora biti iz te navedbe jasno razvidno, da tožnik z njo določa vrednost spornega predmeta.
Z omejitvijo, ki jo ZPP določa za dovoljenost revizije nista kršeni določbi 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nujni dediči - pravda ob pogojih za obnovo postopka - uvedba dedovanja - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju
Dedič, ki v zapuščinskem postopku ni nasprotoval, da določena nepremičnina sodi v zapuščino, in ki tudi ni nasprotoval odločitvi zapuščinskega sodišča, da je sam pridobil solastninsko pravico na tej nepremičnini kot oporočni dedič, ostala dva udeleženca zapuščinskega postopka pa kot nujna dediča, lahko v pravdi uveljavlja solastninsko pravico na drugi pravni podlagi le, če obstajajo razlogi za obnovo postopka (224. člen ZD).
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je v sklepu o podaljšanju pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP opisana teža kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ, povezanost obtoženke z ostalimi soobtoženci, možnost obtožencev, da si pridobijo velike količine mamila, njihova medsebojna organiziranost in povezanost ter osebne razmere obtoženke - da je brez zaposlitve, brez premoženja in brez zadostnih dohodkov za preživljanje - so opisane okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno nevarnost, da bi obtoženka na prostosti nadaljevala z izvrševanjem kriminalne dejavnosti.
povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt očeta - višina denarne odškodnine
Čustvena prizadetost nekaj let mlajšega otroka v primerjavi z njegovimi brati in sestrami ne utemeljuje razlike v odmeri denarne odškodnine za njegove duševne bolečine.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - uporaba določb ZIKS
ZDen ni odvzel obsojencem pravice, da po določbah ZIKS uveljavljajo svoje zahtevke za vrnitev premoženja, zaplenjenega s kazensko sodbo. Uzakonil je druge pravne podlage za vrnitev podržavljenega premoženja.
Ker zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, je ta postala pravnomočna 23.2.1999. Obsojenec je zoper njo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti šele 7.4.2000, to je po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče RS kot prepozno zavrglo.
Mednarodni tovorni list ne more nadomestiti listine državnega organa, katere izdaja je predvidena v carinskem postopku, še posebej takrat ne, ko gre za oprostitev plačila carinskih dajatev.
Nejasnost posameznega pogodbenega določila (100. člen ZOR) lahko nastane tudi tedaj, ko specifičnost določenega primera ne daje jasnega odgovora na vprašanje, katero od sicer jasnih določil pogodbe (v konkretnem primeru splošnih pogojev) je treba uporabiti. Samo dejstvo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine sicer res še ne zavezuje tožene stranke k povračilu škode na podlagi Splošnih pogojev za vlomsko zavarovanje. Pač pa Splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da ne krijejo zavarovanja za škodo, ki je bila storjena s hujšim kaznivim dejanjem tatvine, medtem ko naj bi krili škodo, ki je bila storjena z lažjimi kaznivimi dejanji, ali sploh z dejanji, ki niso kazniva dejanja.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Porazdelitev krivde in z njo odgovornosti za nastalo škodo je po oceni revizijskega sodišča pravilna. Premik, ki ga je opravila zavarovanka tožene stranke, je bil zelo huda kršitev pravil varne vožnje in je v tem njenem ravnanju primarni razlog za nastanek nesreče. Glede na prometno signalizacijo ni bilo pričakovati, da bo zavarovanka tožene stranke zavila v levo in da pred tem ne bo opazila vozila, ki jo je prehitevalo, čeprav tudi nepravilno oziroma nedovoljeno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z razlago, da ni storil očitanih kaznivih dejanj, obtoženec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - tujec - z zakonom prepovedano opravljanje določenega dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR (1990) člen 11, 12, 12/1, 100, 100/1, 100/1-7. ZTPDR člen 23, 23/1, 54, 54/1, 88, 88/2.ZOR člen 72, 72/1, 73.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom - konvalidacija nezakonitega stanja
Ravnanje delavca, ki je zavestno sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo - torej tudi v primeru, če ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi - predstavlja zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja po 7. točki 1.
odstavka 100. člena ZDR - v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.
Časovno omejitev (enega leta za konvalidacijo nezakonitega stanja) iz omenjene zakonske določbe je razlagati v kontekstu določbe 73. člena ZOR, po kateri postane pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, pozneje veljavna s tem, da se izpolni.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Po določilih 3. odstavka 67. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. S tem, ko sodišče ni upoštevalo, da bi bilo treba pred presojo, ali so nekatere disciplinske kršitve zastarale ali ne, ugotoviti, kdaj je pristojni organ tožene stranke zvedel za kršitev in storilca, je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/1-2.
prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - tujec prepoved opravljanja dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
status žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za izpolnjevanje statusa žrtve vojnega nasilja osebe, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi oz. prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, zadostuje že dejstvo, da sta starša pobegnila pred prisilno izselitvijo in se nista mogla do konca druge svetovne vojne vrniti na območje, od koder sta pobegnila.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - zloraba pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni
Delavec zlorabi pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni, če ravna v nasprotju z zdravniškimi navodili, za kar se delavcu izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. S takšnim ravnanjem delavec izrabi omenjeno pravico v nasprotju z njenim namenom, ki je v tem, da se delavec zdravi.