priznanje statusa in pravic osebe, rojene v begunstvu
Tožnik ni izkazal neposrednega vojnega nasilja nad svojimi starši pred selitvijo v Bosno in tudi ne, da so v času, ko se je rodil, zoper starše trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja okupatorja v smislu ZZVN.
ZDen člen 5.ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65. ODZ paragraf 869, 870, 871.
denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - oporoka
Z določbo 5. člena ZDen so zajete vse vrste pravnih poslov, ki so bili podlaga za prehod stvari ali premoženja v državno last. Ti pravni posli so lahko odplačni (na primer prodaja, menjava) ali neodplačni (darilo), med živimi ali za primer smrti (torej tudi oporoka). Vprašanje sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika državne oblasti je treba pojmovati širše, kot je veljalo po pravnih pravilih paragrafov 869 do 871 ODZ oziroma kot velja po 60. do 65. členu ZOR.
Namen denacionalizacije je v popravi nekaterih krivic, ki so se zgodile v preteklem revolucionarnem obdobju in v vrnitvi premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, o nacionalizaciji, o zaplembah in z drugimi predpisi, ali je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, do katerega je prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnikov oblasti. Ker je zakonodajalec izhajal iz tega, da je bilo v določenem časovnem obdobju podržavljeno premoženje na podlagi predpisov in odločb državnih organov, ki niso bili zakoniti, ali na podlagi pravnih poslov, ki so bili sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače, je treba po sedanjih civilizacijskih standardih v konkretnih primerih presoditi, če je prišlo do podržavljenja premoženja na zatrjevani podlagi ali ne.
ZOZ člen 5, 5/1-1, 18, 43, 43/1.ZOR člen 154, 154/2, 200, 203.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - sodelovanje v Teritorialni obrambi (TO) - vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
V času škodnega dogodka in nastanka škode je veljal Zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91 - ZOZ). Ta je v 5. členu določal, da državljani v skladu z ustavo uresničujejo vojaško dolžnost, ki jo izvršujejo v oboroženih silah, v določenih sestavih organov za notranje zadeve in v enotah za zveze republike in občin (prva točka prvega odstavka 5. člena ZOZ). Tožnik se je poškodoval kot pripadnik teritorialne obrambe (tedaj kot pripadnik oboroženih sil), ki je oblika organiziranja in pripravljanja državljanov za oborožen boj v neposredni vojni nevarnosti in v vojni (prvi odstavek 43. člena ZOZ). Pripadniku oboroženih sil (kar je tožnik bil v času škodnega dogodka in nastanka škode), pa je država priznala pravico do povračila tiste škode, ki jo utrpi pri izvrševanju nalog v oboroženih silah (18. člen ZOZ).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazovanje neposredne izpostavljenosti nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom okupatorja
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje pred pobegom. Splošne okoliščine vojne s posledicami, ki osebe niso neposredno ogrožale, še ne morejo biti podlaga za priznanje tega statusa.
ZZVN status taboriščnika omejuje le na osebe, ki so bile poslane v nemška koncentracijska taborišča, v italijanska koncentracijska taborišča Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, hrvaška - ustaška taborišča Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarsko taborišče Sarvar.
podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - škoda povzročena v pretepu - silobran - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka
Ocena izvedenih dokazov v sodbah sodišča prve in druge stopnje je obsežno in logično pojasnjena in iz nje jasno izhaja, da sta bili družini pravdnih strank medsebojno udeleženi v številnih sporih in da je toženec namerno napadel tožnika ter ga telesno poškodoval. Da ga je udaril s kolom, sta sodišči ugotovili predvsem iz dejstva, da so policisti v toženčevi delavnici našli palico, na kateri so bili lasje. Ali se imenuje lesen kol ali bukova palica ni relevantno, bistveno je, da je to sredstvo tudi po mnenju obeh izvedencev lahko povzročilo poškodbe. Revizijski očitek izvedencema, češ da nista ugotavljala tožnikove vinjenosti pa ni utemeljen, ker za to nista imela medicinske podlage, drugih dokazov (razen izpovedi njegove matere v kazenskem postopku) v zvezi s trditvijo, da je bil tožnik vinjen, pa toženec ni predlagal. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sta sodišči pravilno uporabili splošna načela o odgovornosti, konkretno 1. odstavek 154. člena ZOR.
Za presojo novih dejstev in dokazov, ki jih stranka ni navajala v postopku pred izdajo akta, mora stranka izhajati, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta.
preživnina - prenehanje izvenzakonske skupnosti - datum prenehanja izvenzakonske skupnosti - uveljavljanje pravice do preživnine
Ko gre za razdor izvezakonske skupnosti in ko katera od strank uveljavlja pravice, ki ji gredo po ZZZDR, je treba v postopku šele ugotoviti obstoj in prenehanje izvenzakonske skupnosti. Zato uveljavljanja pravice do preživnine praviloma ni mogoče vezati na datum razdora skupnosti, zlasti, če je ta datum ugotovljen šele naknadno.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga
Okrožni državni tožilec je na glavni obravnavi, na katero obdolženca nista prišla, spremenil obtožni predlog, spremembe pa so bile nato vnešene tudi v izrek obsodilne sodbe. S takimi spremembami obsojenca nista bila seznanjena in v zvezi s spremembami nista podala zagovorov, zato niso bili podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolžencev iz 1.odstavka 442. člena ZKP.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - rok za odločitev o podaljšanju pripora
Ker se po vložitvi obtožnice pripor odpravi le s sklepom senata po zaslišanju državnega tožilca, če postopek teče na njegovo zahtevo, ni podlage za stališče, da pripor preneha že zaradi tega, ker sodišče ni opravilo preizkusa in izdalo sklepa o podaljšanju pripora v roku, predpisanem v 2. odstavku 207. člena ZKP.
ZPP (1977) člen 13, 354, 354/2-7.ZD člen 28, 28/5, 35, 46.
glavna obravnava - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvajanje dokazov - sprememba senata - prikrajšanje nujnega deleža - vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril
Senat z zadevo seznani ne samo med glavno obravnavo, ampak sme in mora izvedene dokaze preučiti tudi med posvetovanjem o odločitvi o zahtevku. Tako torej ni pomembna dolžina glavne obravnave v minutah, pomembna je njena koncentracija, pomembno je upoštevati navedbe in predloge obeh pravdnih strank, pomembno je dokazni postopek izvesti na predpisan način, ki je lahko tudi samo prečitanje izpovedb prič in izvedencev.
Kadar je prikrajšan nujni delež, se vračajo darila (35. člen Zakona o dedovanju) do dopolnitve velikosti nujnega dednega deleža.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - sklep o podaljšanju pripora
Pri preizkusu po 2. odstavku 207. člena ZKP sodišče ne preverja le pripornih razlogov, ampak preverja obstoj vseh razlogov za podaljšanje pripora. Čeprav ugotovi, da se okoliščine glede njihovega obstoja niso spremenile, mora te okoliščine v razlogih sklepa o podaljšanju pripora določno našteti. Posplošeno sklicevanje na razloge, navedene v prejšnjih sklepih, ne zadostuje.
Sklep o podaljšanju pripora v obrazložitvi vsebuje razloge o obstoju realne nevarnosti, da bi obtoženec, ki je obtožen kaznivega dejanja po 2.odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, na prostosti nadaljeval s takimi kaznivimi dejanji, s tem ko je navedeno, da to potrjujejo teža kaznivega dejanja, ki se kaže v dobri organiziranosti soobtožencev in količini mamila, okoliščina, da obtoženec nima zaposlitve ter da je očitano kaznivo dejanje, ki predstavlja nevarnost za druge ljudi, storil z namenom zaslužka.
denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - ravnanje pooblaščenca
Pritožnica bi morala in smela svoje nezadovoljstvo s sodbo sodišča prve stopnje uveljavljati s pravnimi razlogi, torej z uveljavljanjem zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ne pa z žaljivimi vrednostnimi ocenami.
Izdano lokacijsko dovoljenje je podlaga za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Podatki zemljiškega katastra so podlaga za določanje kulture zemljišča, če se ne dokaže nasprotno.
V konkretnem primeru bo moral prvostopni upravni organ v ponovljenem postopku predvsem ugotoviti okoliščine pobega iz izgnanstva v Srbiji ter kdaj je tožnik z družino prišel v Slovenijo (v Ljubljano in kasneje v Gorico), saj so navedene okoliščine pomembne za opredelitev oziroma ločitev tožnikovega statusa ŽVN - izgnanca od statusa ŽVN - begunca, česar v prvotnem upravnem postopku prvostopni organ ni ugotavljal. V postopku je treba dokazati, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Za tožnika, ki je bil ob nesreči star 54 let, po poklicu pa je električar in je opravljal delo gospodarja, so vse te posledice nesreče zagotovo omejevalne in predstavljajo znižanje kvalitete življenja. Vendar je treba te posledice objektivizirati - primerjati s sodno prakso, kako je odmerila odškodnino oškodovancem s podobnimi posledicami po poškodbah. Ta primerjava pokaže, da je odmerjena odškodnina primerna in ne odstopa od siceršnjih odškodnin v primerljivih primerih.
Za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov je možno upoštevati le predloge, vložene do 7.6.1993. Ta rok, določen v 11. členu ZLPP, je materialni rok in ne procesni rok v zvezi z ZUP, zato zamuda materialnega roka pomeni izgubo pravice. Po poteku tega roka zato ni možno razširjati zahtevka na podlagi 130. člena ZUP.