PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS14055
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. ZUS člen 72, 72/1-3, 72/5.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljavljati.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ugotovitev pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo
Pri ugotavljanju pravočasnosti vložitve odgovora na tožbo bi sodnik moral ugotoviti, da je v spis vložen odgovor, ki se nanaša na drugo zadevo in ustrezno ukrepati. Ob primerni skrbnosti samo zaradi zmotno navedene opravilne številke sodišče ne bi smelo ugotoviti, da ni bilo odgovorjeno na tožbo, čeprav je odgovor sodišče prejelo. Zato revizijsko sodišče sodi, da sta sodišči druge in prve stopnje kršili določbe 318. člena ZPP.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnine
Za prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka mora imeti utemeljene razloge npr. v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Gre za pravni standard, ki ga ni mogoče primerjati z očitki v sodnih zaostankih in ga tudi ni mogoče kar posplošeno izraziti v neki načelni časovni meji, od katere naprej je treba šteti, da gre za dolgo čakanje na odmero odškodnine; nikakor pa ne gre za avtomatizem.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe, da obsojenec ni storil kaznivega dejanja, se nanašajo na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - velika tatvina - varnost ljudi pri poskusu velike tatvine z vlomom v stanovanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri oceni stopnje ogrožanja varnosti ljudi v zvezi s pogoji za pripor ni mogoče izhajati zgolj iz tega, da je kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena ZKP ostalo pri poskusu. Stanovanje ima za ljudi poseben pomen, saj pri njih vzbuja občutek, da so v njem varni. Čeprav je dejanje ostalo pri poskusu, je upoštevajoč posebnost napadenega objekta kazenskopravnega varstva podano takšno ogrožanje premoženja, ki pomeni tudi ogrožanje varnosti ljudi.
pristojnost sodišča splošne pristojnosti v premoženjskih sporih
Ker je razmerje med tožečo stranko in toženo stranko premoženjski spor po 1. členu ZPP, je za sojenje in odločanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Navedbe, da je sodišče izreklo sodbo z zmotno in nepopolno uporabo materialnih dokazov, se očitno nanašajo na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
pripor - vsebina sklepa o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - obstoj utemeljenega suma
Določbo 2. odstavka 202. člena ZKP, ki zahteva, da pisni sklep o odreditvi pripora obsega kaznivo dejanje, je treba razlagati tako, da mora biti slednje glede njegovih bistvenih sestavin toliko določeno, da je iz tega jasno razvidno, katero kaznivo dejanje se očita obdolžencu.
Obrazložitev sklepa o odreditvi pripora glede razlogov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, se ne more omejiti le na naštevanje zbranih dokazov in podatkov, ampak mora z oceno njihove vsebine ugotoviti in obrazložiti utemeljen sum, da je bilo storjeno določeno kaznivo dejanje.
Okrožno državno tožilstvo je zoper obdolžence vložilo obtožni predlog, v katerem je predlagalo tudi podaljšanje pripora in je moralo sodišče o njem znova odločiti. Vrhovno sodišče je zato izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora le razveljavilo in zadeve ni vrnilo preiskovalnemu sodniku v novo odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21248
KZ člen 25, 224, 224/1.ZKP člen 269, 269/1-1, 359, 359/1-1, 385.
kazniva dejanja zoper premoženje - poškodovanje tuje stvari - opis dejanja - sostorilstvo - prepoved reformatio in peius
Ker mnogokrat vsi sostorilci hkrati izvršujejo vse znake kaznivega dejanja, je natančno opisovanje ravnanja vsakega od njih nepotrebno, saj bi prišlo le do večkratne ponovitve identičnega opisa ravnanja.
Ker je obravnavano kaznivo dejanje mogoče storiti le naklepoma, opis dejanja ni pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je ugotovljen subjektivni element kaznivega dejanja. V opisu dejanja zadostuje opis dejstev, ki omogočajo na zanesljivo sklepanje o subjektivnem elementu, to sklepanje pa sodišče natančneje razdela v obrazložitvi sodbe.
predlog za kazenski pregon - ovadba - obličnost predloga za kazenski pregon in ovadbe - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Za obstoj kazenske ovadbe ali predloga za pregon obstoj listine, ki bi to dokazovala, ni nujno potreben, če je dejstvo, da je bila kazenska ovadba ali predlog za pregon podan, mogoče z gotovostjo izkazati tudi drugače.
Če je bila listina, ki izkazuje obstoj predloga za pregon, nepravilno izločena iz kazenskega spisa, izkazano pa je, da je oškodovančev interes po pregonu obstajal in še obstaja, je treba šteti, da je predlog za pregon kljub izločitvi listine podan.
Sodišče izvede dokaz po uradni dolžnosti, če dokazi, ki jih predlagajo stranke, ne zadoščajo za popolno ugotovitev dejanskega stanja.
pritožba - bistvena kršitev določb kazenskega postopka v sodbi sodišča druge stopnje - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
S tem ko je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo le razloge za zavrnitev zagovornikove pritožbe, v izreku pa je zavrnilo le obdolženčevo pritožbo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj izrek nasprotuje razlogom sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami
Višje sodišče je zavrnilo zagovornikovo pritožbo zoper sklep, s katerim je bil podaljšan pripor iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. V sklepu navaja, da je še vedno podana nevarnost, da bi obdolženec očitano kaznivo dejanje umora, ki je ostalo pri poskusu, dokončal, medtem ko je iz zapisnika o obdukciji oškodovanca, ki je v spisu, razvidno, da je ta umrl. S tem je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tudi, če bi se sodišči ukvarjali s predhodnim vprašanjem tožnikovega imetništva stanovanjske pravice, to ne bi vplivalo na vprašanje dovoljenosti revizije. Predhodno vprašanje namreč ni tako vprašanje, ki bi definiralo pravno naravo tožbenega zahtevka. Tudi v tem primeru bi sodišči torej odločali o premoženjskopravnem zahtevku za izpraznitev stanovanja.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča
Do katerega trenutka se lahko izvršilno sodišče izreče za krajevno nepristojno, ZIZ ne določa. To vprašanje ureja drugi odstavek 22. člena ZPP. V njem je določeno, da je ukrepanje po uradni dolžnosti dovoljeno le ob preizkusu tožbe.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 333, 333/1.ZOR člen 109, 110.
ničnost - pravnomočnost - neomejeno uveljavljanje ničnosti - objektivne meje pravnomočnosti - odločitev o prejudicialni pravici - vmesna ugotovitvena sodba
Napačno je stališče toženca, da je bilo s pravnomočno sodbo opr. št. P 70/95 pravnomočno rešeno tudi vprašanje morebitne ničnosti posojilne pogodbe. Pravnomočnost namreč ne velja neomejeno, marveč se nanaša na določen predmet, na določene osebe in na določen čas. Pod objektivnimi mejami pravnomočnosti razumemo predmet in obseg pravnomočnosti. Ob takem razumevanju objektivnih meja pravnomočnosti odločbe postane ta pravnomočna le toliko, kolikor je z njo odločeno o zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe. Pravnomočnost tudi ne seže na odločitev o tem, ali obstoji prejudicialna pravica, ki ima mesto v razlogih sodbe. Če stranka želi, da bo s sodbo pravnomočno odločeno tudi o prejudicialni pravici, ima za to na razpolago vmesno ugotovitveno tožbo (tretji odstavek 187. člena ZPP).
Uporaba konkretnega zazidalnega načrta, tako njegovega grafičnega kot tudi tekstualnega dela, ne pomeni le uporabe materialnega prava. Ko se ugotavlja položaj spornega objekta glede na pogoje zazidalnega načrta, gre tudi za ugotavljanje celotnega dejanskega stanja in ne samo za drugačen sklep o dejanskem stanju.
Podpis na vročilnici, na kateri utemeljuje pritožbeno sodišče ugotovitev, da je četrta toženka tožbo prejela, se tako močno razlikuje od podpisov na vročilnici o prejemu vabila na narok za glavno obravnavo dne 22.11.1999, ki ga je četrta toženka podpisala, in tudi od njenega podpisa na pooblastilu svojemu pravnemu zastopniku, da ga ni mogoče šteti za njenega. Iz vročilnice o vročitvi tožbe tudi ni razvidno, da bi vročevalec ravnal po drugem odstavku 142. člena ZPP 1977. Vročitve tožbe četrti tožnici zato ni mogoče šteti za izkazane.