izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - načelo materialne resnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker so obsojenci imeli možnost predlagati izvedbo novih dokazov, sodišče pa je ob zaključku, da so odločilna dejstva popolno ugotovljena, glede na določbo 1. odstavka 18. člena ZKP zavrnilo dokazni predlog. S tem ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP.
V izvedenem dokaznem postopku je sodišče preizkusilo in ugotovilo vsa dejstva, tudi tista, ki so v korist obsojencev. Glede na to ni mogoče zaključiti, da pri sojenju ni upoštevalo načela materialne resnice in da je postopalo pristransko.
ZUS člen 74.ZVojI člen 41, 46, 47, 51, 73, 90, 91, 91/2.
napačna uporaba materialnega prava - spremembe, ki vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka
Sprememba v višini prejemkov, ki vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, se ugotavlja v postopku, ki ga uvede pristojni organ po uradni dolžnosti (2. odstavek 91. člena ZVojI); v tem postopku je potrebno ugotoviti vsa odločilna dejstva in dati stranki možnost sodelovanja.
Pogodbeno dogovorjene domneve iz drugega odstavka 33. člena Splošnih pogojev za kasko zavarovanje (po kateri je tožnica prepustila v upravljanje zavarovano vozilo sinu, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu) ni mogoče ovreči s pasivnim zadržanjem (na kateri obravnavana domneva temelji), ampak le z ravnanjem, s katerim se domneva lahko ovrže, to je z aktivnim določenim ukrepanjem zavarovanca.
strah - krivdna odgovornost - višina denarne odškodnine - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - povrnitev negmotne škode - vojaška vaja
Izvajanje vojaške vaje na zasneženi površini, ki pokriva zaledenelo in zato drsečo podlago, posejano s kamenjem, zavzemanje ležečega položaja in skok čez sklonjenega sovojaka, spremeni tveganje v taki meri, da v ugodnih vremenskih okoliščinah sicer nenevarna vaja, ki obsega tek, zavzemanje položaja in skok čez sklonjenega vojaka v polni bojni opremi, postane nevarna.
Rento zaradi smrti očeta kot preživninskega zavezanca lahko dobi le otrok, ki dejansko trpi škodo zaradi izgubljenega preživljanja (prvi odstavek 194. člena ZOR). Te škode pa ne trpi, če je družinska pokojnina po očetu tolikšna ali večja od tistega, kar bi otrok dobival od umrlega, če bi bil ostal živ, saj je slednji znesek zgornja meja odškodnine v obliki rente, ki mu jo je mogoče prisoditi (drugi odstavek 194. člena ZOR).
izplačilo zavarovalnine Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije - stvarna pristojnost
Zavarovalnina, ki jo je dolžan plačati Sklad za vzajemno pomoč obrtnikov na podlagi vplačanih prispevkov, ni pokojnina v smislu ZPIZ, temveč je dejansko renta. Spor o višini rente pa je premoženjski spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 377. ZST člen 22, 22/1.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - sprememba tožbe - vrednost spornega predmeta v točkah - pravno mnenje
Tožeča stranka ob prvi spremembi tožbe, v kateri je uveljavljala le ugotovitveni del, ni ocenila vrednosti spornega predmeta, ob razširitvi na izpraznitveni del pa je vrednost ocenila s točkami po taksni tarifi. Tožena stranka izostanku ocene vrednosti spora oziroma kasnejši oznaki v točkah ni ugovarjala. Zato revizija v tem premoženjskopravnem sporu ni dovoljena.
redno šolanje kot pravni standard - dolžnost preživljanja otroka - odpoved pravici do preživnine - prekinitev študija
Pri presoji pravnega standarda rednega šolanja iz prvega odstavka 123. člena ZZZDR sodišče druge stopnje ni ovrednotilo okoliščine, da je tožnica najprej vpisala študij montanistike, ki ga je že po nekaj mesecih prekinila in se zaposlila, nato je dve leti izredno študirala defektologijo in v vsem tem obdobju preživnine ni zahtevala, ne zahteva je niti za čas rednega vpisa v drugi letnik, temveč šele za obdobje dveh let po rednem vpisu v tretji letnik ali kot opozarja v reviziji, do dopolnjenega 26. leta starosti. Pri svoji preozki presoji je sodišče druge stopnje tudi napačno presodilo pomen sodne poravnave. Glede na konkretne ugotovljene dejanske okoliščine tožnici dejstvo, da si je prvo leto očitno izbrala napačen študij, ni mogoče šteti v njeno škodo.
Pri uporabi določbe 1. člena ZDen-B se presoja obstoj vzajemnosti pri priznavanju pravice do denacionalizacije, kadar se v postopku pred organi Republike Slovenije pojavi oseba, ki je ob podržavljenju imela jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo katere od drugih republik bivše SFRJ, ob odločanju o denacionalizaciji pa je ni šteti za državljana Republike Slovenije, pač pa druge države, ki tudi izvaja denacionalizacijo.
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 113, 354, 354/2-13, 363, 363/5, 385, 385/1-1, 385/1-2, 421, 421-9. ZDSS člen 14, 14/4.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - obnova postopka - sodni postopek - postopek s pritožbo - predložitev novih dokazov po izteku pritožbenega roka
Tudi po izteku pritožbenega roka je dopustno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Tak zaključek izhaja iz 5. odstavka 363.
člena ZPP-77, po kateri lahko stranka na obravnavi pred sodiščem druge stopnje navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Zato ni razloga, da tega ne bi mogla storiti že prej.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - načelo vzročnosti
Odgovornost imetnika stvari ne temelji na načelu vzročnosti (173. člen ZOR), kadar stvar postane nevarna zaradi uporabe, ki ni v skladu z njenim namenom, zlasti če do škode pride zaradi samovoljnega ravnanja tistega, ki ga škoda prizadene.
gradnja na tujem svetu - solastnina - prenehanje lastninske pravice - etažna lastnina - uničenje stvari - lastninska pravica na stavbnem zemljišču - izročitev dela stavbe v posest - rušenje
Samo na podlagi ugotovitve solastninskega deleža na zemljišču ni mogoče utemeljeno zahtevati izročitve v posest stanovanjske enote, ki naj bi bila (opisno) v etažni lastnini - čeprav v obliki solastninskega deleža - ki pa po dejanskih podatkih ne obstaja.
Solastninska pravica na zemljišču tožeči stranki ne daje upravičenja, da zahteva od tožencev, da ji izročijo v posest etažno stanovanje, ki je obstajalo v stavbi na tem zemljišču, preden je stavba postala ruševina.
V konkretnem primeru je sodišče obsodilo toženca na plačilo 866.668,40 tolarjev, zato je znesek izpodbijanega dela sodba prenizek in ne dovoljuje revizije po drugem odstavku 367. člena ZPP. Ker se sporni predmet ne nanaša na preživnino, odškodnino za izgubljeno preživljanje, ali spor iz avtorske pravice, varstva izumov, znakov razlikovanja ali pravice do uporabe firme ali varstva konkurence, revizija ni dopusta niti po tretjem odstavku 367. člena ZPP. Enako je z revizijo proti zavrnitvi zahtevka iz nasprotne tožbe, ki jo je toženec vložil 22.9.1995 in v njej ni označil vrednosti spornega predmeta, tako da si ni zagotovil pravice do revizije, niti po tedaj veljavnem Zakonu o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), niti po ZPP, ki velja v času vložitve revizije.
ZPP člen 300, 318, 350, 350/2, 499, 499/2. ZPP (1977) člen 332.
sodba zaradi izostanka - pogoji za izdajo sodbe
Toženec je bil na prvi narok vabljen z rednim vabilom, ki ni vsebovalo posebnega opozorila na posledice njegovega izostanka - možnost izdaje sodbe zaradi izostanka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zapuščinski postopek - bivališče dedičev
Okoliščina, da imajo nekateri dediči bivališča izven sedeža krajevno pristojnega sodišča, v zapuščinskem postopku sama po sebi ne more narekovati prenosa pristojnosti iz razlogov smotrnosti. Po določbi 208. člena Zakona o dedovanju je namreč mogoče dedno izjavo pisno predložiti zapuščinskemu sodišču ali pa osebno pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim rednim sodiščem.
ZDSS člen 24, 24/1, 24/-2, 24/3. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/1, 385/3. ZDR (1990) člen 89.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - obstoj kvalifikatornih okoliščin - sodni postopek - presoja zakonitosti akta delodajalca
Pravno upoštevna so le tista dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz razlogov izpodbijane disciplinske odločbe, ne pa iz vsebine zapisnika disciplinskega postopka, vodenega pri delodajalcu.
CZ (1976) člen 19, 19/1, 22, 22/9, 50, 50/2, 53, 53/1, 53/2. CZ člen 182.
carinski kontingenti
V primeru, da uvoznik ne izpolni kriterijev za kontingentirani uvoz blaga, se obračuna carinska obveznost, ki je naknadno nastala. Zato ne gre za naknaden obračun ob uvozu nastale carinske obveznosti.