OZ člen 1060. ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 158. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest SRS člen 46.
Zavarovanec toženke je v danih razmerah storil vse, kar se od njega kot od dobrega strokovnjaka zahteva (drugi odstavek 18. člena ZOR). V obravnavani zadevi je treba pri presoji preprečljivosti škodnega dogodka uporabiti najstrožje merilo – merilo skrajne skrbnosti. Vendar to ne pomeni, da se od vzdrževalca ceste zahteva, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča. Od njega se zahteva le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - napotitev na pravdo
Premoženje v pravnem smislu je skupek vseh premoženjskih pravic enega pravnega subjekta. Relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) zato pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa seveda nujno v vsakem primeru predmet skupnega premoženja le lastninska pravica na stvari, temveč je to lahko tudi kakšna druga premoženjska pravica ali upravičenje.
ZKP člen 258, 364, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 127, 127/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - protispisnost - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji
Z zahtevo za varstvo zakonitosti se odločba o kazenski sankciji lahko izpodbija le v okviru kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je podana, če sodišče z odločbo o kazni prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.
Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, z izpovedbami prič in zaslišanih strank, temveč je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
Ker je toženko poslana ponudba vezala, tožnica pa je ponudbo sprejela, se šteje, da je bila pogodba sklenjena. Zahtevi za obliko (pisnost) pogodb pri prometu z nepremičninami je zadoščeno s tem, da sta pisni tako ponudba, kot njen sprejem.
Prehod premoženja med obstoječimi in novo ustanovljenimi gospodarskimi subjekti poteka tudi tako, da ustanovitelji gospodarski subjekt likvidirajo, vse premoženje, pridobljeno v likvidacijskem postopku, pa v celoti vložijo v novo ustanovljeni gospodarski subjekt. Med tem subjektom dejansko pride do prenosa podjetja in sicer na podlagi singularnega pravnega nasledstva.
davek od dobička iz kapitala – prodaja nepremičnin pred potekom treh let – obseg revizijskega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju RS, ki dosega dobiček s prodajo nepremičnin, ne glede na to, ali so bile prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bila pridobljena.
Sporna vrednost investicij, ki zmanjšujejo davčno osnovo, pa je vprašanje dejanskega stanja in ne more biti predmet revizijskega preizkusa.
dohodnina – davek od dohodkov iz dejavnosti – dokončnost in pravnomočnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti – vštevanje v dohodninsko osnovo
Zakon ne določa, da bi morala biti odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna, zato je bila dohodnina za leto 2001 pravilno odmerjena od osnove, v katero je davčni organ vštel tudi dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Ugovorov, ki se nanašajo na odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, ni dopustno uveljavljati v postopku odmere dohodnine.
ZPP člen 374, 374/2, 377, 385, 391, 391/2. ZIZ člen 189.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - varstvo javnega interesa - poenotenje sodne prakse
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi.
ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti za osebo staro 16 let
Nedvomno so z aktivnim ravnanjem sposobne resnično (politično) voljo izraziti že polnoletne osebe (stare najmanj 18 let), kar je bila tudi A.A., rojena B., vse od 7. 5. 1943 dalje oziroma že od svoje poroke dalje. Upoštevaje vojno politične razmere med drugo svetovno vojno bi bilo mogoče v posameznih primerih sposobnost polnoletne osebe priznati tudi osebam, ki so med vojno oziroma takoj po začetku druge svetovne vojne že dopolnile 16 let, kar je tudi v obravnavanem primeru. V tej starosti je namreč oseba že delno (omejeno) sposobna tvoriti svojo voljo in je zato v tem obsegu tudi že sposobna aktivnega (tudi lojalnega) ravnanja. To pa pomeni, da bi A.A., rojena B., morala s svojim aktivnim ravnanjem dokazati svojo lojalnost slovenskemu narodu. Ker tega ni storila, domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ni uspela izpodbiti. S tem pa so izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž. Zato se A.A., rojena B., v zvezi z določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen, ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko.
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite zavrnila le iz razloga po tretji alineji 55. člena ZMZ, to je, da niso izpolnjeni pogoji iz 26. in 28. člena tega zakona. Zato ni upoštevna tožbena navedba, da je bila njegova prošnja zavrnjena tudi iz razloga, ker naj bi prošnjo za azil vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz Republike Slovenije in da je že pred tem zaprosil za azil v Švici, Nemčiji in Luksemburgu.
CZ (1976) člen 29, 29/1-14, 56. ZUP (1986) člen 224. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94.
dovoljena revizije – pomembno pravno vprašanje – zastaranje pravice do izterjave carine – zastaranje odmere carinskega dolga - podrejena uporaba določb upravnega postopka v carinskem postopku
Ker CZ (1976) ne napotuje na subsidiarno uporabo predpisa, ki ureja davčni postopek, je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določila takrat veljavnega ZUP (1986), ki v 224. členu določa, da materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo praviloma šele z njeno dokončnostjo.
gradbeništvo - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Zatrjevane zelo hude posledice sploh niso v neposredni povezavi z vsebino obravnavane zadeve (vprašanje dopustnosti obnove upravnega postopka) in jih zato tožnik ne more uveljavljati kot razlog za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4, 352.
pritožba, ki jo vloži stranka sama – zavrženje – ni postulacijske sposobnosti
Ker je pritožnik sam vložil pritožbo in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
uresničevanje glasovalnih pravic med postopkom presoje koncentracije - pravni interes za tožbo - začasna odredba
Glede na to, da je bila skupščina družbe, kot enkraten in sam po sebi neponovljiv dogodek, že izvedena, tožeča stranka nima več pravnega interesa za ugoditev tožbi ali predlogu za izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da mora tožnik za obstoj pravnega interesa izkazati, da bi ugoditev njegovemu pravnemu sredstvu zanj pomenila določeno pravno (in ne le dejansko) korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve pravnemu sredstvu izboljšal svoj pravni položaj.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe - obseg sodnega varstva - ustrezna zaposlitev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne pogodbe, ki jo stranki skleneta, je sodna presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, odpade pa presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov, kot npr. presoja rokov za odpoved in varstvo zaščitenih kategorij delavcev.
dovoljenost revizije - laična revizija - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije
Ker tožnik ne zatrjuje in ne dokazuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegova revizija ni dovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo. Take odločitve ne more spremeniti navedba v reviziji tožnikovega pooblaščenca (odvetnika), da odobrava tožnikovo revizijo.
Tega, da je tožnik vložil revizijo osebno in ne po pooblaščencu, ni mogoče šteti za pomanjkljivost v smislu 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato s pozivom, da lahko tožnik v dodatnem roku vloži revizijo po pooblaščencu, prekluzivnega roka za vložitev revizije ne more podaljšati.
povrnitev škode - krivdna odgovornost lastnika - odgovornost upravljalca javnega dobra - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - padec na pločniku
Tožnik je zdrsnil na pločniku, padel v globino (150 cm) na toženkino parcelo in se telesno poškodoval. Gre za krivdno odgovornost toženke, ki odgovarja za nastalo škodo, lahko da solidarno z upravljalcem javnega dobra.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nov dokaz - zaslišanje priče - zavrženje predloga za obnovo
Če je očitno, da v predlogu za obnovo postopka stranka ne predlaga novega dokaza, predlog pa temelji prav na tem obnovitvenem razlogu, sodišče tega dokaza ni dolžno izvesti.
Ker obdobje po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni zaobseženo v časovnih mejah pravnomočnosti, tudi sodišče druge stopnje ob presojanju pritožb obeh strank ni smelo poseči v odločitev sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenih zneskov glavnic, ki na dan odločanja sodišča prve stopnje še niso dosegle glavnice.