delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarnopravni zahtevek - prodaja nepremičnine po razvezi zakonske zveze
Ker je tožena stranka stanovanje v Ljubljani prodala po razvezi pravdnih strank in ker je prav tako po prenehanju zakonske zveze pridobila tudi solastniški delež na stanovanju v Logatcu, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da na teh dveh nepremičninah tožnik ne more več uveljavljati stvarnopravnega zahtevka.
ZUS-1 člen 75, 83, 85, 92. ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/2.
odmera dohodnine – rok za obnovo postopka po uradni dolžnosti – dovolitev obnove
Upravni organ po uradni dolžnosti obnovi postopek odmere dohodnine, če ugotovi, da je zavezanec za dohodnino prejel še druge obdavčljive prihodke, ki jih v napovedi ni navedel.
Rok za obnovo po uradni dolžnosti (1 mesec) začne teči za organ od dneva, ko je za odločanje o obnovi pristojni organ izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze (v obravnavanem primeru z dnem izdaje inšpekcijskega zapisnika).
trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi - krivda stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov - skrbnost stranke pri pravočasnem navajanju dejstev in dokazov - skrbnost stranke pri zbiranju procesnega gradiva - nesreča pri delu - prekluzija - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zbiranje dejanskega in dokaznega gradiva je v domeni strank, zato je prav tožena stranka tista, ki nosi breme, da pred prvim narokom za glavno obravnavo pridobi vse tiste informacije, ki ji omogočajo kakovostno uveljavljanje obrambe.
ZOR člen 66, 66/1, 103, 104, 210, 210/4, 360, 361, 361/1, 371, 387, 387/1, 387/2. ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
neupravičena pridobitev - ničnost - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - neveljavna pogodba - pripoznava dolga - vrnitev danega - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prva toženka do 31. 12. 1995 ni izpolnila obveznosti plačila 18.000 DEM drugemu tožencu, zato so se takrat dokončno izjalovila vsa pričakovanja tožnikov za pridobitev deležev na nepremičnini, čeprav sta v ta namen izročila prvi toženki 14.500 oziroma 15.000 DEM, pridobljenih s kreditom na podlagi druge pogodbe. Od 1. 1. 1996 dalje bi tožnika lahko zahtevala vrnitev denarja, izročenega v zvezi s podlago, ki se ni uresničila, zato je zastaranje pri obogatitvenem zahtevku začelo teči, ko se je navedenega dne dokončno izjalovilo pričakovanje tožnikov
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - zastopanje pravne osebe - pooblaščenec, ki ni odvetnik - zavrženje revizije
Za pravno osebo lahko izredno pravno sredstvo pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, vloži njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi zaposlena oseba, ki ima sicer opravljen zahtevani izpit.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni zahtevek - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Kadar tožnik v tožbi uveljavlja proti istemu tožencu več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, se vrednost tožbenega zahtevka v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo Okrajno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s stranko v tej zapuščinski zadevi, saj je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Odgovor na vprašanje, katera dejstva so pravotvorna, je odvisen od pravne norme; v konkretnem primeru je to 446. člen ZOR, ki ureja pogodbo o prevzemu dolga. Prevzem dolga je pogodba med novim dolžnikom in prvotnim dolžnikom s privolitvijo upnika ali pa pogodba med novim dolžnikom in upnikom. V obeh primerih je njen bistveni element soglasje upnika za spremembo dolžnika. Tožena stranka ni predlagala, naj se V. Č. zasliši o tem, ampak se je dejanska podlaga, ki jo je ponudila, nanašala na nerelevantna dejstva oziroma na dejstva, ki med pravdnima strankama sploh niso bila sporna.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – izdaja vodnega dovoljenja – tožba, vložena zoper drugostopenjski ali prvostopnejski upravni akt – ugoditev pritožbi – bistvena kršitev določb v postopku upravnega spora
Prvostopenjska upravna odločba je navedena tako v besedilu tožbe kot tudi v tožbenem zahtevku, s katerim se predlaga razveljavitev odločbe tožene stranke in odločbe prvostopnega upravnega organa; iz vsebine tožbe pa izhaja, da se s tožbo izpodbija nedvomno tudi odločba upravnega organa prve stopnje. Glede na navedeno je prvostopno sodišče neutemeljeno sklepalo, da v tožbi kot izpodbijana upravna odločba ni izrecno naveden dokončni upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, torej upravni akt prve stopnje.
Določba 8. člena ZPP (prosta dokazna ocena) predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice.
dovoljenost revizije - različna podlaga tožbenih zahtevkov - preživnine - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Plačilo preživnine za vsako od tožnikovih hčera je treba obravnavati ločeno: ker nobeno ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.
podzavarovanje - naknadno povečanje vrednosti stvari - trenutek sklenitve pogodbe
Tožena stranka je v sporu izrecno zatrjevala, da se je vrednost zavarovane stvari povečala šele po nastanku zavarovalnega razmerja, torej, da je podzavarovanje nastopilo šele naknadno. V skladu z ZOR do podzavarovanja ne more priti zaradi naknadnega povečanja vrednosti, saj je relevanten čas sklenitve pogodbe. Le če je v tem trenutku zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari, mora zavarovalnica povrniti sorazmeren del škode.
ZOR člen 154, 154/2, 170, 173, 174, 177, 177/2, 177/3, 200, 203.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - pojem nevarne stvari - visokotlačna vodna pištola - objektivna in krivdna odgovornost - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - višina odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pravna podlaga za toženkino odškodninsko odgovornosto je (v bistvenem delu) v 170. členu ZOR. Delodajalec odgovarja namesto delavca tudi, če je prišlo do škode v zvezi z uporabo nevarne stvari ali pri opravljanju nevarne dejavnosti, torej če je delodajalec imetnik nevarne stvari, ki jo je uporabljal prek delavca, oziroma če se delodajalec ukvarja z dejavnostjo, ki je nevarna, nevarno dejavnost pa je izvajal s pomočjo delavca.
OZ člen 153, 153/2. ZPPCP člen 18, 19, 20. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost prevoznika v cestnem prometu – poškodba potnika - objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ekskulpacijski razlogi – vzročna zveza – poškodba zaradi ravnanja sopotnika – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega premeta – zavrženje revizije
Nižji sodišči sta z uporabo določb OZ uporabili napačno materialnopravno podlago. Odgovornost prevoznika v cestnem prometu je v času nastanka tožnikove poškodbe kot lex specialis urejal ZPPCP. Določbe ZPPCP vzpostavljajo objektivno odgovornost prevoznika v cestnem prometu za škodo, ki nastane zaradi potnikove smrti, okvare zdravja ali poškodbe (prvi odstavek 18. člena ZPPCP). Za tako škodo je prevoznik odgovoren, če nastane medtem, ko je potnik v vozilu ali ko vstopa v vozilo oziroma izstopa iz vozila (19. člen ZPPCP). Za oprostitev prevoznikove objektivne odgovornosti zadošča neprepričljivost ravnanja potnika in iz njega izvirajoče škode.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju s pogoji v odločbi o dovolitvi priglašenih del
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko podlago, da je tožnik gradil sporno garažo v nasprotju s pogoji v odločbi o dovolitvi priglašenih del ter da je bil njegov zahtevek za legalizacijo pomožnega objekta zavrnjen, pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz četrtega odstavka 75. člena ZUN.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 170, 170/1, 206. ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - padec na spolzkih tleh hodnika - krivdna odgovornost za ravnanje delavcev - solidarna odgovornost - izpodbijanje dokazne ocene - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije
Ker ni bilo mogoče ugotoviti deležev vsake od toženk pri povzročeni škodi, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 206. člena ZOR določilo njuno solidarno odgovornost. Odločitev o solidarni odgovornosti pravdnih strank je materialnopravno pravilna. Ni pomembno, ali je prva toženka zaradi prepoznega obvestila o nastanku škode kršila kakšno svojo dolžnost v notranjem razmerju z drugo toženko. To bi utegnilo vplivati le na odločitev o morebitnih regresnih zahtevkih med obema toženkama.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - prenos pristojnosti v izvršilnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga
Z določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka ima na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.