Ni sporno, da tožnik za izvedena dela, glede katerih se je sodišče prve stopnje strinjalo s presojo upravnega organa, da presegajo okvir rednih oziroma investicijskih vzdrževalnih del, ni pridobil zahtevanega gradbenega dovoljenja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1.
smrt stranke - sposobnost biti stranka v postopku - tožba vložena v imenu mrtve osebe
Po smrti fizične osebe ni več in zato ne more biti subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.
ZOR člen 185, 189. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 377, 384, 384/1.
povrnitev premoženjske škode - škoda na avtomobilu - obseg škode - višina odškodnine - izguba na zaslužku - posredni oškodovanec - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka
Zaradi neizplačane odškodnine s strani zavarovalnice bi lahko nastala škoda le podjetju A. d.o.o, ne pa tudi tožniku, ki je bil v tem podjetju zaposlen.
dohodnina – ugotavljanje davčne osnove – odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti – pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička v odmerno osnovo.
zahteva za varstvo zakonitosti - novi dokazi - obseg preizkusa - obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo
Z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka, lahko vložnik uveljavlja le tiste kršitve zakona, za katere ocenjuje, da so podane v postopku odločanja o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.URS člen 14, 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - načelo enakosti - enako varstvo pravic
S tem, ko je sodišče kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja po poklicu policist, ni kršilo načela enakosti pred zakonom, saj ima okoliščina, da deliktno ravna oseba, ki mora poudarjeno spoštovati pravni red, večjo težo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004843
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 41, 42. URS člen 14.
odločba o kazenski sankciji - načelo enakosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - omilitev kazni
Olajševalne okoliščine iz 2. točke 42. člena KZ kot razlog za omilitev kazni morajo biti tako tehtne, da so vsebinsko enakovredne tistim iz 1. točke - razlagati jih je torej treba restriktivno.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti – nova dejstva ali novi dokazi - rok za obnovo – subjektivni rok za organ
Upravni organ po uradni dolžnosti obnovi postopek odmere dohodnine, če ugotovi, da je zavezanec za dohodnino prejel še druge obdavčljive prihodke, ki jih v napovedi ni navedel.
Za obnovo postopka pristojen davčni organ je šele takrat, ko mu je bil omogočen vpogled v inšpekcijski zapisnik z dne 26. 10. 2001, na pravno relevanten način zvedel za nova dejstva in dokaze, ki so oziroma kot so vsebovani v omenjenem zapisniku.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - uporabnina - korist toženca - prikrajšanje tožnika - višina uporabnine - soglasje zapustnika za bivanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje višine tožbenega zahtevka - ugotovitev višine uporabnine na podlagi izvedenskega mnenja, pridobljenega izven pravde
Tožnica stanuje brez pravnega naslova in brezplačno v hiši, katere lastnik do polovice je drugi toženec, zaradi česar ima korist in je drugi toženec prikrajšan, ker v tem času ni mogel sam uporabljati svoje polovice hiše, niti ni mogel z njo razpolagati. Sodišči sta sicer ugotovili, da je tožnica pred zapustnikovo smrtjo v hiši brezplačno živela z zapustnikovim soglasjem. Ker pa z zapustnikom ni sklenila najemne pogodbe (ne pisne ne ustne) in ker sta toženca po zapustnikovi smrti zahtevala njeno izselitev, sta pravilno zaključili, da je ta pravni temelj prenehal. Zgolj ustno zapustnikovo soglasje ne more vezati njegovih dedičev. Zato je zahtevek za plačilo uporabnine utemeljen na podlagi 219. člena ZOR.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 180, 180/2, 182. ZVZD člen 5, 9, 9/2, 25. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varnost pri delu - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - opustitev nadzora - uporaba neustreznega delovnega sredstva - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z določitvijo odgovornega delavca za varnost pri delu je prvi toženec formalno sicer zadostil zahtevi zakona po določitvi delavca, odgovornega za izvajanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovišču, kjer hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev (25. člen ZVZD). Ker pa ni poskrbel, da bi bil pooblaščeni delavec M. G. seznanjen s konkretnimi nalogami, se stalni nadzor, ali se delavci med delovnim procesom ravnajo po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih in ali jih pravilno uporabljajo, dejansko ni izvrševal, niti se niso izvajali konkretni strokovni ukrepi, potrebni za varno in organizirano delo različnih skupin delavcev na terenu. Prvi toženec je s tem kršil prvi odstavek 5. člena ZVZD, saj je opustil dolžno izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - instrukcijska maksima - odločba o kazenski sankciji
Stranka, ki v rednem postopku ni uveljavljala svojih pravic in ni predlagala dokazov, ne more z zahtevo za varstvo zakonitosti izsiliti izvajanja dokazov po uradni dolžnosti z zatrjevanjem kršitve instrukcijske maksime.
ZUS-1 člen 92. ZDrž člen 35, 35/2. ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – domneva nelojalnosti – dokazno breme – aktivno ravnanje v korist nemškega naroda – optiranje za nemški Reich – kršitev temeljnih človekovih pravic
Zgolj opustitev ravnanj, ki bi bila uperjena zoper slovenski narod ali narodnoosvobodilno gibanje, ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
Navidezni posojilojemalec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu resničnega posojilojemalca, ki ostaja v ozadju in kateremu bo kasneje nakazano posojilo. Kadar posojilodajalec za dogovor med resničnim posojilojemalcem in navideznim posojilojemalcem ne ve, posojilna pogodba med banko in navideznim posojilojemalcem ni navidezna.
odgovornost države - objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - vojaška vaja - nevarna dejavnost - hitro plazenje po kraškem terenu s kotanjami - objektivno merilo nevarne dejavnosti - subjektivno merilo nevarne dejavnosti
Izmenično tekanje in plazenje po neravnih tleh, čeprav v polni vojaški opremi) ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so se morali na opisan način hitro premikati po terenu, na katerem so bile kotanje, ki jih zaradi poraščenosti s travo ni bilo mogoče opaziti. Poleg tega tožnik ni bil poklicni vojak, temveč se je poškodoval na služenju vojaškega roka.
Kriterij nevarne dejavnosti se pri vojakih (poklicnih in tistih na služenju vojaškega roka) strožje presoja kot pri civilistih, vendar to ne pomeni, da za vojake ni nevarna nobena dejavnost. V tem primeru je bila zaradi okoliščin nevarnost vaje povečana tako, da je bil nastanek škode odvisen od naključja. Zato posledic poškodbe ni mogoče naložiti v breme tožniku, ki je vajo opravljal v skladu z ukazi nadrejenega, temveč tistemu, ki je organiziral vajo v takšnih razmerah z namenom prilagajanja vojaškega urjenja okoliščinam resničnega vojaškega spopada.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika. Pravna usodnost (ne)dokazanosti lastništva na zarubljenem predmetu je enako pravno usodna za obe stranki, zato je zahtevati gotovost v takšnem primeru prestrogo (glej Zobec, Komentar ZPP, str. 334 in 335). Vrhovno sodišče zato zaključuje, da je spoznavna kriza (215. člen ZPP) posledica neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.
davek od dobička iz kapitala – zavezanec za plačilo – navidezna pogodba
V obravnavani zadevi je tožnik v letu 2000 pridobil 185 delnic, jih v letu 2002 podaril sinu, ta pa jih je v istem letu prodal in kupnino nakazal materi, kar vse kaže na sklenitev navidezne (darilne) pogodbe zaradi izognitve plačilu davka. Zato je šteti tožnika za dejanskega lastnika in prodajalca teh delnic ter posledično za zavezanca za plačilo davka od dobička iz kapitala.