ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/2. ZD člen 19, 24, 24/1. ZUODNO člen 3, 3/1-2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
Sodišči v sporu soglašata, da se krajevna pristojnost glede na predlagano sredstvo izvršbe ravna po dolžničinem sedežu, očitno različno pa ugotavljata, kje naj bi ta sedež bil.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - izključitveni razlog - prepoved konkurence - konkurenčno razmerje družb - ravnanje družbenika v vlogi poslovodje - dokazno breme
Kršitev konkurenčne prepovedi je treba v izhodišču imeti za utemeljen razlog za izključitev družbenika. Ravnanje posameznega družbenika, ki takšni trditvi ustreza, je namreč s stališča prizadevanja družbenikov za doseganje skupnega cilja družbe praviloma razdiralno. Vendar pa je za izključitev na tej podlagi treba ugotoviti, ali si družbi, ki sta domnevno v konkurenčnem razmerju, dejansko konkurirata (neposredno ali posredno). Sama ustanovitev potencialno konkurenčne družbe še ne pomeni dejanske konkurence.
Ker podatki spisa niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju ne utemeljujejo uporabe pravil pravdnega postopka, ki veljajo za gospodarski spor in ker ima tožena stranka sedež v Ormožu, je za obravnavanje pristojno Okrajno sodišče v Ormožu.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - spor iz avtorske pravice - gospodarski spor - izključna krajevna pristojnost
Tožnik od toženca zahteva plačilo nadomestila – avtorskega honorarja za javno predvajanje glasbenih del na glasbenih prireditvah. ZS v drugem odstavku 103. člena določa, da je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine (na prvi stopnji) krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZOR člen 210, 210/3, 214, 219. ZIL člen 93, 93/1. ZIL-1 člen 121a, 121a/2. URS člen 60.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičeno izkoriščanje tuje znamke - pojem koristi - neutemeljen prihranek - licenčna analogija - obseg vrnitve - zamuda z vračilom prejete koristi - zamudne obresti
Znesek, prisojen za vsako posamezno leto nedovoljene uporabe znamke, je zmnožek števila v zadevnem letu prodanih srajc, označenih z zavarovanim znakom, aktualne veleprodajne cene za srajco in stopnje ugotovljene primerne licenčnine. Zmnožek se prilega koristi iz 219. člena ZOR oziroma tretjega odstavka 210. člena ZOR, h kateri poleg zvečanja premoženja spada tudi njegova ohranitev, vključno z zmanjšanjem premoženja, ki pa je manjše, kot bi bilo brez prispevka tujega premoženja. Korist je, skratka, tudi neutemeljen prihranek.
Člen 214 ZOR predpisuje kdaj prejemnik koristi pride v zamudo. Čeprav sicer drži, da tožnica ni imela čiste denarne terjatve, se pravi terjatve, ki bi že ob nastanku obstajala v točno določeni višini (znesku), pač pa je bil obseg okoriščenja določen šele na podlagi poznejše ocene, to na nastop toženkine zamude ne vpliva. Ob namerni kršitvi zamuda nastaja sproti, kadar nastaja slaboverna korist.
vožnja pod vplivom alkohola - subrogacija - splošni zavarovalni pogoji - domneva alkoholiziranosti - povrnitev plačane odškodnine - leasingodajalec kot zavarovanec
Domneva alkoholiziranosti (zaradi izmaknitve preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti) velja po splošnih zavarovalnih pogojih tako v primeru, ko gre za voznika zavarovanca, kot tudi v primeru, ko gre za voznika, ki je upravljal vozilo zavarovanca, ki se ukvarja z izposojanjem vozil ali dajanjem v zakup (leasingodajalca).
pripor - odreditev pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - obrazložitev sklepa o priporu - begosumnost
Čeprav so bili v prvostopenjskem sklepu o priporu dokazi, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, zgolj našteti, se je zunajobravnavni senat v drugostopenjskem sklepu (v zvezi s katerim zahteva za varstvo zakonitosti ne problematizira ničesar) opredelil tudi do vsebine dokazov, zato iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa (kot celote) povsem jasno izhaja, na podlagi katerih dejstev sta sodišči gradili zaključek o obstoju utemeljenega suma in iz katerih dokazov ta dejstva izhajajo.
ZKP člen 372, 372/1-4.KZ člen 126, 126/5, 234a, 234a/1.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost
Pri gospodarski dejavnosti ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - bistvene kršitve določb postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na kršitev kazenskega zakona ni mogoče sklepati na podlagi navedb zahteve za varstvo zakonitosti, ki izhajajo iz drugačne presoje izvedenih dokazov in na njihovi podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev, kot jih je ocenilo sodišče.
Čeprav je obdolženec prvič v kazenskem postopku, je zaključek o podanosti pripornega razloga ponovitvene nevarnosti utemeljen s konkretnimi okoliščinami v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem (dolžina časovnega obdobja, v katerem se obdolžencu očita fizično in psihično nasilje do svoje družine, prekomerno uživanje alkohola, pred policisti izrečene grožnje, posedovanje strelnega orožja).
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Iz dejanskih ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta toženca 8. 3. 2002 skupaj (družno) pretepla tožnika – kar upravičuje sklep sodišč prve in druge stopnje o solidarni odgovornosti (tudi) drugega toženca za tožniku povzročeno škodo in ki ima materialnopravno oporo v določbi prvega odstavka 186. člena OZ.
neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - začetek teka zamudnih obresti
Toženka je kljub drugačnemu dogovoru namensko poslani denar porabila v svojo in ne v tožnikovo korist. Ker je zanj neupravičeno obogatena in ker ni pošteni pridobitelj, ga mora vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012029
ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 64, 64/1.
predlog za zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – posebno premoženje zakonca upnika - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve – izločitvena tožba
Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Izhajajoč iz namena in predmeta izločitvene tožbe je pravilna presoja nižjih sodišč, da tožnica s takšno tožbo ne more izpodbijati obstoja in same višine toženkine terjatve do dolžnika B. P., ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 34, 34/2, 36, 36/1-6, 64, 64/2.
dovolitev javne prireditve – končana prireditev – obnova postopka - pravni interes za tožbo - zgolj ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta – spor zaradi varstva ustavnih pravic
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 107, 107/1, 107/2. ZPP člen 343, 343/3, 352. ZDavP člen 47, 97.
prisilna izterjave davčnega dolga – zastaranje pravice do izterjave - ustavitev postopka izterjave – odpis davčnega dolga - pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker je prvostopenjski organ s sklepom zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka ustavil postopek prisilne izterjave in razveljavil dejanja, opravljena v postopku prisilne izterjave, ter z odločbo tudi ugotovil, da je pravica do izterjave davčnega dolga zastarala, da se davčni dolg šteje za neizterljivega in da se davčni dolg po izvršljivosti odločbe odpiše, si tožnica svojega položaja z odločitvijo Vrhovnega sodišča v ničemer ne more izboljšati in nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
Obramba zadosti svojemu dokaznemu bremenu, če pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza določno zatrjuje (1) pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj oziroma neobstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, (2) dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in (3) če z navedbo okoliščin utemelji, da bo z izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obsojenca oziroma zanj uspešen.
dohodnina – dobiček iz kapitala – odločba o odmeri davka od dobička iz kapitala – dokončnost ali pravnomočnost odločbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da niti ZDavP niti ZDoh ne predpisujeta, da mora biti pred izdajo odločbe o odmeri dohodnine davek od dobička iz kapitala kot vir dohodnine odmerjen z dokončno oziroma pravnomočno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 105, 105/1.
sposobnost biti stranka – zaključek stečajnega postopka – prenehanje pravne osebe – pravno nasledstvo – zavrženje revizije
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in mora nanjo sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča.
povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost naročnika gradnje ceste - padec drevesa na vozilo - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Ključni vzrok za padec drevesa so bile posekane korenine. Toženka pa bi kot skrben strokovnjak morala predvideti, da se lahko drevo s posekanimi koreninami zruši in da lahko k temu pripomorejo neugodne vremenske razmere. V tako dolgem obdobju, kot je v obravnavani zadevi preteklo od gradnje ceste, pa je treba pričakovati tudi hujše vremenske neugodnosti. Toženka se svoje odgovornosti ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na nenadno zrušenje drevesa, saj bi tudi tak način padca drevesa morala pričakovati ter morala in mogla preprečiti. Sodišči sta pravilno zaključili, da je toženka kot pravna naslednica naročnice gradnje ceste za nastalo škodo odgovorna po 207. členu ZOR.