povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost šole – odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - poškodba učenca na športnem dnevu – opustitev dolžnega nadzorstva – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornost – zmanjšanje odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah
Pravno podlago za presojo o odgovornosti šole v konkretnem primeru predstavlja določba prvega odstavka 170. člena ZOR (in ne 160. člena ZOR, kot zmotno meni revidentka), po kateri za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja organizacija združenega dela, v kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
ZPP člen 8, 215, 287, 287/2, 339, 339/2-8, 370, 370/1-1.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – spoznavna krivda – pravilo o dokaznem bremenu – odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Prvostopenjska kršitev določbe drugega odstavka 287. člena ZPP, ki se procesnopravno manifestira kot vsebinsko v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (revizijski razlog iz 1. točke prvega odstavka 370. člena istega zakona), je v konkretnem primeru še nadgrajen s pristopom sodišča prve stopnje, ki je najprej samo vzpostavilo stanje spoznavne krize (zaradi neizvedbe dela predlaganih dokazov) kot pogoja za odločanje po pravilih o dokaznem bremenu, nato pa tožniku naprtilo, da z „izvedenimi“ dokazi ni izkazal, da je bilo delo pri toženi stranki v vzročni zvezi z nastalo škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnic in sodnikov določenega sodišča, pavšalno podkrepljenega s predlagateljevim nezadovoljstvom s postopanjem in odločanjem stvarno in krajevno pristojnih sodišč v drugih sodnih postopkih, v katerih je bil udeležen kot stranka.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – glavna in postranske terjatve - izročitev nepremičnine – plačilo pogodbene kazni – revizija v zvezi s sklepom o vrnitvi v prejšnje stanje - zavrženje revizije
Tožnik je z obravnavano tožbo kumuliral glavni (materialnopravni) zahtevek in postranski (materialnopravni) zahtevek (za plačilo pogodbene kazni). Za presojo dovoljenosti revizije je ključno, da sta dva zahtevka tudi v medsebojnem materialnopravnem razmerju glavnega in postranskega zahtevka; zahtevek za plačilo pogodbene kazni ima tako v tem primeru tudi v procesnem smislu naravo postranske terjatve.
azil – mednarodna zaščita – omejitev gibanja – sum zavajanja – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Iz tožnikovih navedb izhaja, da so protislovne, nekonsistentne in malo verjetne (prejel je vizo za Italijo, legalno prestopil mejo, imel stik s policijo na letališču, kar kaže na to, da z oblastjo ni imel težav), za mednarodno zaščito pa tudi ni zaprosil v najkrajšem možnem času (v Italiji se je zadrževal en mesec, v Ljubljani je zaprosil po dveh dneh čakanja na železniški postaji ter jo nato še dvakrat umaknil), torej je izpolnjen pogoj za začasno omejitev gibanja po ZMZ.
ZKP člen 178, 178/4, 276, 276/2, 371/2. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - ugovor zoper obtožnico
Odločitev o odstranitvi obdolženca z zaslišanja priče sprejme preiskovalni sodnik po oceni vseh relevantnih okoliščin pred zaslišanjem priče ob pogoju, da je na pravilen način obvestil obdolženca in se je slednji odločil, da bo navzoč pri zaslišanju.
kmetijsko zemljišče - lastninjenje kmetijskih zemljišč - status parcele v družbenih planih - dovozna pot - trditveno in dokazno breme
Sporna parcela je bila kljub dostopni poti do stanovanjske hiše na dan uveljavitve ZSKZ v vseh družbenih planih opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Zato je postala last države. Toženka v postopku na prvi stopnji ni zmogla trditvenega bremena o morebitnem drugačnem statusu parcele, zato manjkajočih trditev na pritožbeni stopnji (brez ustreznega opravičila) ni mogla dopolnjevati, še manj pa to sme na revizijski stopnji.
povrnitev škode - odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - načelo popolne odškodnine - navadna škoda - izgubljeni dobiček
Revizijsko sodišče se strinja z razlogovanjem pritožbenega sodišča, da tožnik ni izkazal škode ter vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo. Tožnik v tej pravdi zaradi sojenja v nerazumnem roku zahteva povrnitev izgubljenega zaslužka za čas sojenja v pravdni zadevi, kar pa bi lahko na podlagi 189. in 190. člena ZOR zahteval že takrat od tožene stranke.
Da bi stranka, ki je v zmoti, lahko učinkovito uveljavlja upoštevnost zmote pri sklepanju pravnega posla, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer bistvenost zmote in njena opravičljivost.
prodaja nepremičnine - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - predčasno plačilo dogovorjenega zneska - valutna klavzula - transformacija zneska v tuji valuti - tek zamudnih obresti
Besedilo drugega odstavka 5. točke pogodbe je jasno - v njem je povsem nedvoumno predvidena možnost znižanja dogovorjenih zneskov kupnine za pozitivne obresti v višini TOM + 7 % na leto v primeru predčasnega plačila le za prva dva obroka kupnine, za kasnejša plačila pa ne. Zatorej to, kakšna je pravna narava zneskov, ki jih je morala toženka v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka iste točke pogodbe mesečno plačevati tožnici, za odločitev v zadevi sploh ni pomembno.
odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno tretjim - krivdna odgovornost - delo redarjev v gostinskem lokalu - kršitev dolžnostnega ravnanja - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če delavec del in nalog, za katere je zadolžen, zaradi takih in drugačnih razlogov – na primer zaradi svoje nezadostne strokovne usposobljenosti – ne opravi skladno s skrbnostjo, ki bi jo moral za to delo zagotoviti delodajalec, bo za škodo, ki iz tega izvira, odgovoren slednji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - sedež oziroma bivališče strank v sporu
Okoliščine, da bi bilo zaradi notranje organiziranosti za toženo stranko udobneje, če bi postopek tekel pri sodišču, na območju katerega posluje njena območna enota ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP.
ZOR člen 26, 69, 401, 558, 558/2. ZFPPod člen 25, 25/1-2, 27.
odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - vrnitev posojila - sklenitev pogodbe - ustna pogodba - pogodbene obresti - obrestna mera - tek pogodbenih obresti
V danem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožena stranka iskala posojilo za družbo, da je tožnik denarna zneska v višini 250.000 SIT in 1.700.000 SIT družbi tudi nakazal, zato izostanek podpisa pogodbe o posojilu s strani tožene stranke ne pomeni, da ni prišlo do sklenitve pogodbe (ustne), ki se je tudi realizirala.
Tožnik je imel možnost, da preveri pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja, zato je očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi bilo storjeno z zavrnitvijo predloga za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke, neutemeljen.