CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
VS1011534
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZPP člen 80, 81, 81/1, 101, 101/1.
pritožba – prenehanje pravne osebe – vložitev vloge v imenu neobstoječe osebe – zavrženje – procesna sposobnost – prenehanje pooblastila
Pravno sredstvo, vloženo v imenu neobstoječe osebe, sodišče zavrže, saj je vloženo v imenu osebe, ki ne more biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
VS1011556
ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-5.
upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – trg ravnanja z odpadno embalažo – pojem zlorabe – pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi niso povezane z vsebino teh pogodb – rezervni vzrok protikonkurenčne posledice – zloraba znamke
Revidentka je zlorabila prevladujoči položaj na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, s tem, da je onemogočala prehod uporabnikov storitev ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek (zavezancev), med konkurenti, med drugim z vezavo prenosa obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, in tiste, ki je komunalni odpadek, ter zahteve po prenosu celotne količine embalaže zavezanca na revidentko s predvidenimi sankcijami za odstopanje od vnaprej napovedane letne količine v povezavi z uveljavitvijo neupravičeno dolgega 12-mesečnega odpovednega roka. Četudi bi držalo, da definicije iz Pravilnika in Uredbe v posameznih primerih ne dopuščajo sledenja količini embalaže ves čas od dajanja izdelka na trg do končnega nastanka ene, druge ali obeh vrst odpadne embalaže, to ni odločilno, saj to ne velja v vseh možnih primerih. Kadar zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo svoje dolžnosti glede obeh njenih vrst ne bi mogel racionalno izpolnjevati preko več za to specializiranih družb, se za to pač ne bi odločil. Vendar pa so zavezanci (obstoječi in bodoči), pri katerih je možna dovolj ostra razmejitev, da bi bili svoje dolžnosti mogli tako izpolnjevati, z vso svojo embalažo neupravičeno vezani zgolj na storitve revidentke. To tudi v bistvenem utemeljuje revidentkino zlorabo njenega prevladujočega položaja v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 10. člena ZPOmK.
Prehod zavezancev med konkurenti je revidentka neupravičeno onemogočala tudi z zahtevo za vstop zavezancev v sistem revidentke v primeru, da je na embalaži, ki jo dajo v promet na ozemlju Republike Slovenije, znak zelena pika. Sodišče prve stopnje in Urad nista zanikala upravičenj, ki izhajajo iz pravic razpolaganja z zadevno znamko, saj priznavata oziroma vsaj dopuščata, da gre za kolizijo med varstvom intelektualne lastnine in varstvom konkurence. Vendar pa to za obravnavano zadevo ni odločilno. Bistveno je namreč to, da je bila ta pravica industrijske lastnine zlorabljena za neupravičeno vezavo zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo na uporabo revidentkinih storitev za ravnanje s to embalažo. Sodišče prve stopnje je soglašalo s stališčem Urada, da bi bila naložitev obveznosti zavezancem, da posebej označijo (s prelepljenjem znaka ali kako drugače) embalažo, ki ne sodeluje v sistemu revidentke, nesprejemljiva (v smislu: pretirana, nesorazmerna, takšna, ki predstavlja „znatne dodatne stroške“).
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-1, 7, 7/4-a. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 3.
varstvo konkurence - omejevalni sporazum - kartelni dogovor - usklajeno ravnanje - podjetja za distribucijo električne energije - ekonomska celota - uporaba prava ES
V določenih okoliščinah je lahko usklajeno ravnanje ugotovljeno že na podlagi ravnanja podjetij na trgu (vzporednega obnašanja). To velja zlasti v primerih, ko je usklajeno ravnanje edina verjetna razlaga vzporednega obnašanja.
Zgolj dejstvo, da so vsa elektrodistribucijska podjetja v večinski lasti države, ne zadošča za ugotovitev, da bi bili sporazumi med njimi zaradi tega izključeni iz dometa 6. člena ZPOmK-1. Pri presoji, ali gre za ekonomsko celoto, je odločilno, ali imajo podjetja, katerih ravnanje se presoja, možnost neodvisnega odločanja.
Preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v pomenu prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1 ne pomeni nujno neposrednega povečevanja dobička udeleženk kartela. Ne glede na dobiček/izgubo strank, je negativen učinek na konkurenco podan že s tem, da se z dogovarjanjem izključi tekmovanje med konkurenti.
Konkurenčno pravo ES se uporabi, kadar sporazum ali ravnanje podjetij učinkuje na trgovanje med državami članicami (3. člen Uredbe 1/2003). Poleg tega ne zadostuje kakršenkoli učinek na meddržavno trgovanje, temveč mora biti ta učinek znaten. Dokaz učinka na trgovanje med državami članicami zahteva analizo narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazuma, ter položaja in pomembnosti relevantnih podjetij.
sodno varstvo - varstvo konkurence - elektronska pošta - postopek pri omejevalnih ravnanjih - preiskovalni postopek - zahteva Urada za varstvo konkurence za posredovanje podatkov - sklep o naložitvi denarne kazni zaradi nespoštovanja zahteve Urada - sodelovalna dolžnost podjetja - zasebnost delavcev - zasebna elektronska pošta - poslovna dokumentacija - elektronska poslovna dokumentacija
Čeprav sodišče sicer načeloma pritrjuje tožbeni tezi, da pomešane poslovne in zasebne korespondence ob nasprotovanju zaposlenih ni mogoče z objektivno gotovostjo ločiti, ne da bi se poseglo v njihovo zasebnost, pa hkrati ocenjuje, da je bilo zahtevo Urada mogoče izpolniti tudi tako, da se v zasebnost delavcev sploh ne bi poseglo. Tožeča stranka bi to lahko storila z naročilom svojim delavcem, naj selekcijo opravijo sami, njej pa predajo korespondenco, ki ni zasebna. To bi jim smela naložiti, saj ni videti, da bi ji ti to smeli odreči. V odgovoru na zahtevo za predložitev dokumnetacije bi torej tožeča stranka morala konkretno opisati, kakšen je bil rezultat pregleda - navesti, koliko elektronskih sporočil je bilo poslanih in koliko jih je bilo prejetih od spornih gospodarskih družb, kateri delavci so bili pri tem udeleženi in koliko sporočil je bilo zasebnih oziroma takih, da delavci zanje trdijo, da so bila zasebna. Ostala sporočila bi delavci morali izročiti tožnici, ta pa Uradu.
Odgovor tožeče stranke, da so ji delavci sporočili, da svojih elektronskih sporočil ne arhivirajo, je komajda zadosten. Malo je namreč verjetno, da ne bi niti tožeča stranka niti njeni delavci hranili elektronske poslovne dokumentacije lastne družbe oziroma da bi jo sproti brisali. Kljub temu pa izpodbijani sklep ne vsebuje ugotovitev, ki bi kazale na to, da odgovor tožeče stranke ne ustreza resničnemu stanju ali da je bila zahtevana elektronska dokumentacija kadarkoli po prvem pozivu za njeno izročitev morda izbrisana.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1011658
ZPOmK člen 15, 15/2. ZUP člen 109, 109/1, 111, 111/3.
upravni spor – omejevalna ravnanja – skrb za dostojanstvo organa – žalitev organa – denarna kazen
Žalitev organa ali uradne osebe je treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti).
Vsebina obravnavane vloge in način, na katerega je bila ta vsebina podana, nista taka, da bi okrnila dostojanstvo Urada. Zlasti je namreč ostalo neznano, za razkrivanje katerih poslovnih skrivnosti naj bi sploh šlo, kar bi šele omogočilo presojo teže vrednostnega očitka, ki ga je tožeča stranka namenila Uradu. Dokler pa to ni znano, je ta očitek votel. Dasi torej ta vloga pomeni določeno obliko neprimernega pritiska na delo Urada, ta pritisk ne dosega stopnje, ki bi utemeljevala naložitev kazni.
ZUS-1 člen 4, 4/2, 40, 40/3. URS člen 27, 35, 53, 54, 55, 56. EKČP člen 8. ZKP člen 213b. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 47, 47/1, 47/2.
tožba zaradi posega v človekove pravice zaradi dejanja organa - izvrševanje pripora - ukrep strožjega režima obiskov v priporu - varnostni razlogi - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - domneva nedolžnosti
Strožjo obliko obiskov (za stekleno pregrado) na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika odredi direktor zavoda na podlagi prostega preudarka in mu ni treba izdati odločbe in tudi ne posebej utemeljevati razlogov, ki so posebno obliko narekovali.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče v B., kjer je zaposlen toženec in Okrožno sodišče v A., kjer se zadeva obravnava, sta v organizacijskem pogledu povsem ločeni sodišči. Trditve o povezanosti toženca z odvetniki, sodniki in tožilci v ... ne morejo utemeljiti razumnega dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v A. kot celote.
dopustitev revizije - izvrševanje stikov z otrokom – način prevzema otroka ob izvrševanju stikov
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so podani glede pravnega vprašanja, kateremu od staršev se pri izvrševanju stikov naloži obveznost, da poskrbi za prehod k drugemu staršu.
Revizija se dopusti – spornost stališča, da so vsi solastniki nepremičnine, na katero se nanašajo tožbeni zahtevki, nujni sosporniki in je zato tožeča stranka neutemeljeno tožila le enega od solastnikov.
URS člen 8, 23, 25, 26. ZVPSBNO člen 25. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182, 364. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203. ZPP člen 316. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 13, 41.
povrnitev škode - protipravnost - ponudba za sklenitev poravnave pred pravdo - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana ne v določbah Ustave ne v določbah OZ oziroma ZOR.
Predpravdna ponudba toženke ne pomeni ne procesne pripoznave zahtevka (316. člen ZPP) ne materialnopravne pripoznave dolga (364. člen OZ).
URS člen 26. ZVPSBNO člen 25. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203. ZPP člen 380, 380/1, 391. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 13, 41.
povrnitev škode - odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - pravno priznana škoda po ZOR in OZ - zahteva za varstvo zakonitosti
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v določbah OZ in ZOR ni pravno priznana, priznal jo je šele ZVPSBNO.
URS člen 26, 160, 160/1, 161, 161/2. ZUstS člen 1, 1/1, 21, 21/1, 23, 23/1, 59, 59/2. UZITUL člen 13. ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3. ZZT člen 24, 24/2. ZTuj člen 81. ZVPSBNO člen 25. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203. ZPP člen 339, 339/2-14.
odgovornost države – zakonodajna protipravnost – ugotovitev protiustavnosti zakonskih določb ZDRS – sprejem v državljanstvo - nevarnost za javni red – povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda po ZOR
Drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je zaradi ocene ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z URS v postopku pred ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen URS. Odškodninsko odgovornost zakonodajalca lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni pravno priznana v določbah ZOR.
ZDR člen 12, 118, 184, 200. ZPIZ-1 člen 101. OZ člen 86. URS člen 52. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov člen 7. Evropska socialna listina člen 15.
delavec invalid - pogodba o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto - ničnost - vračilo nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto varnostnika je bila v nasprotju s prisilnim predpisom 101. člena ZPIZ-1 in je zato nična.
Ničnost pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da delavec ni bil v delovnem razmerju, kolikor je bilo delovno razmerje dejansko realizirano.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o skrajšanju časa trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadaljevanje z delom - transformacija
Ob ugotovitvi, da je tožnica imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 31. 1. 2006 in da je s pristankom tožene stranke nadaljevala z delom do 3. 2. 2006, je sodišče pravilno zaključilo, da je bil s tem izpolnjen pogoj iz 54. člena ZDR za preoblikovanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pravice iz invalidskega zavarovanja - povrnitev preplačil - pobot
Pravice iz invalidskega zavarovanja se priznavajo z dokončnimi odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, izdanimi na zahtevo zavarovanca (259. in 262. člen ZPIZ-1). Pred tem ni podlage za uveljavljanje denarnih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja in tudi ne za uveljavljanje takih terjatev v pobot.
Dejstvo, da se upokojenec lahko ponovno zaposli ali prične opravljati samostojno dejavnost, pomeni, da je zaradi upoštevanja konkurenčne klavzule lahko omejen tako pri svobodi izbire poklica kot pri svobodi gospodarske pobude. Če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi, mu je delodajalec zato dolžan plačati dogovorjeno denarno nadomestilo, seveda pod pogojem, da mu je uspelo dokazati, da bi brez upoštevanja konkurenčne klavzule dejansko začel opravljati samostojno dejavnost, oziroma, da bi se ustrezno zaposlil.
S pravnomočno sodbo je bilo v celoti ugodeno tožbenemu zahtevku, ki ga je tožnik postavil v denarju v višini 555.372,20 SIT. Ta znesek ne dosega revizijskega minimuma, ki ga za dovoljenost revizije določa drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1, revizija pa tudi ni bila dopuščena, zato jo je potrebno zavreči.