KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3. ZKP člen 372, 372-5, 394, 394/1.
odločba o kazenski sankciji - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kazen zapora - pravilo asperacije - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
S tem, ko je za prvo kaznivo dejanje tatvine določilo kazen štiri mesece zapora, za drugo pa en mesec zapora, nato pa izreklo kazen tri mesece zapora, je namreč izrečena enotna kazen nižja od posamezne (konkretno prve) določene kazni. S tem je podana kršitev materialnega prava po peti točki 372. člena ZKP, ki jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) in je narekovala poseg v izrek o kazenski sankciji.
ZKP člen 129a, 129a/1, 129a/6, 402, 402/3. KZ-1 člen 86, 86/11.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnjevanje nalog - subjektivni razlogi - izvršitev kazni - neobvezna izvedba naroka - pravica do izjave - rok za opravo dela v splošno korist
ZKP za odločanje o preklicu nadomestne izvršitve kazni ne zahteva obvezne izvedbe naroka. Narok se izvede le, kadar je to potrebno za razjasnitev dejanskega stanja ali za zavarovanje procesnih pravic strank. V obravnavanem primeru pa so bile okoliščine glede obsojenčevega ignorantskega odnosa do alternativne kazenske sankcije nazorno razvidne iz listinske dokumentacije kazenskega spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089929
ZKP člen 83. KZ-1 člen 259, 259/1. URS člen 35
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - ponareditev uradne listine - zakonski znaki kaznivega dejanja - naklep - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - uradna oseba
Po poteku pritožbenega roka ni dopustno uveljavljati novih pritožbenih razlogov, mogoče je le dopolniti obrazložitev pravočasno uveljavljenih in sicer že obrazloženih pritožbenih razlogov.
Obdolženec je imel v zadevni noči, v službenem času, med opravljanjem uradnih nalog po ZNPPol, na podlagi delovnega naloga, kot vodja patrulje, status uradne osebe, kot to v izpodbijani sodbi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Posnetki in fotografije, ki jih je naredila mladoletna C. C. ter nato objavila so tako nastali v delovnem času policistov, med njimi obdolženca, v službenih prostorih - vozilu, med tem, ko naj bi opravljali delovne naloge v skladu z delovnim nalogom in ZNPPol.
Pritožbeno sodišče dodaja še, da oblika krivde v konkretnem primeru storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja ter da na obstoj naklepa sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določene oblike krivde, ki ni izrecni zakonski znak kaznivega dejanja, pa sodišče navede v obrazložitvi. Zmotno je zato stališče pritožnika, da v izreku opisan življenjski dogodek, nima natančno opredeljenih vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.
opis prekrška - konkretiziranost opisa prekrška - zakonski znaki - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo
Drži, da je namen zakonodajalca sankcioniranje uporabe naprave, vendar uporabe telefona ni mogoče razlagati tako ozko, kot je storilo sodišče prve stopnje. Prekrškovni organ, ki zazna prekršek, namreč ne more vedeti, kako konkretno je storilec uporabljal napravo (ali je telefoniral, pisal sporočila, bral članke, oziroma si ogledoval strani na svetovnem spletu,..). Zato navedba, da je gledal v telefon, namesto na cestišče in to na območju prehoda za pešce, pomeni tudi očitek uporabe telefona in zadošča za konkretizacijo prekrška
ZFPPIPP člen 299, 299/4, 300, 300/2, 310, 310/3. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.
izločitvena pravica - ugotovitev lastninske pravice - pravočasna vložitev tožbe - sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - pasivna legitimacija
V interesu tožnice je, da bo odločitev o ugotovitvi lastninske pravice (na podlagi priposestvovanja kot originarnega načina pridobitve lastninske pravice) učinkovala tudi zoper drugega upnika, ki je njeno izločitveno pravico prerekal. Za to pa mora imeti ta možnost sodelovanja v postopku. S tem je izkazan tožničin pravni interes za ugotovitveno tožbo (tudi) zoper drugega upnika. Tega potrjuje tudi napotitveni sklep stečajnega sodišča. Čeprav je na podlagi tega sklepa tožnica že vložila eno tožbo, ki je bila zavržena, in kljub poteku roka za vložitev tožbe skladno z izrekom tega sklepa, napotitveni sklep ni izgubil veljave. Že sam ZFPPIPP namreč predvideva situacijo, ko upnik zamudi rok za tožbo, s katero uveljavlja prerekano izločitveno pravico v pravdi (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 310. člena ZFPPIPP), pri čemer ne določa potrebe po izdaji novega napotitvenega sklepa in ne izključuje pasivne legitimacije drugega upnika (drugi odstavek 300. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP).
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
Nepošiljanje poročil samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov.
Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO
VSL00088873
ZKZ člen 25, 28, 46. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 34, 38, 38/1. ZOR člen 46, 50, 50/1
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prenehanje zakupne pogodbe - ničnostni razlogi - zakup kmetijskega zemljišča - kršitev prisilnih določb ZKZ - določenost in določljivost predmeta pogodbe - obveznosti zakupnika - vsebina pogodbene obveznosti - zakupnina - predmet zakupa - predmet nakupa - strešna kritina - kršitev razpravnega načela - nezatrjevana dejstva - kršitev pravice do izjave - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - neupoštevanje navedb in dokazov
Glede dejstev (in dokazov) ZPP uveljavlja razpravno načelo. Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. in 212. člen ZPP). Stranki sta torej odgovorni, da v zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da ne obstaja. To velja tudi v primeru, če sodišče določeno (nezatrjevano) dejstvo ugotovi med izvedbo dokaznega postopka. Takega dejstva ne sme upoštevati. Drugačno ravnanje pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V postopku mora biti namreč ves čas jasno, kaj so navedbe strank in posledično dejanska podlaga, saj le to nudi strankam možnost, da se zoper zahtevek oziroma ugovore lahko ustrezno branijo.
Po določbi 34. člena OZ (enako pa je določal tudi v času sklepanja pogodbe veljaven 46. člen ZOR) je predmet pogodbe lahko zgolj določljiv, takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek odstavek 38. člena OZ, enako prvi odstavek 50. člena ZOR). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavza pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in dosežen rezultat. Tak je tudi konkretni primer, saj pogodbeni stranki v naprej nista mogli natančno vedeti, kakšna dela in kakšen material bo potreben za obnovo objekta in sta zato vsebino obveznosti toženca kot zakupnika določili glede na končni rezultat (objekt bo obnovljen). S tem sta njegovo obveznost dovolj določljivo opredelili, saj se ob izostanku drugačne pogodbene določbe domneva, da sta pogodbenika imela v mislih, da bo obnovljen objekt imel običajne lastnosti potrebne za njegovo običajno uporabo, pri čemer je jasno, da ta obveznost v nobenem primeru ni mogla biti večja od izgradnje novega objekta.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za odgovor na tožbo - opravičljiv razlog za zamudo - opravičljiva zamuda - dolžna skrbnost - pravni pouk - soglasje za mediacijo
Pritožnikovo ravnanje, ko je na sodišču oddal le soglasje k postopku mediacije, odgovora na tožbo pa ne - kljub prejetemu pravnemu pouku, da ga mora vložiti ne glede na podano soglasje za mediacijo, je bilo premalo skrbno. Ne gre za opravičljiv razlog za zamudo pri oddaji odgovora na tožbo.
ZNP-1 člen 31, 31/2, 33, 33/1, 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravočasna pritožba - napačen pravni pouk - vsebinska presoja - obravnavanje pritožbe - postopek po uradni dolžnosti - pogoji za začetek postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.
nadomestitev soglasja - posel, ki presega redno upravljanje - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - soglasje etažnih lastnikov - večstanovanjska stavba - neskladna gradnja - uporabno dovoljenje - legalizacija objekta
Nadomestitev soglasja neskladne gradnje še ne legalizira, ampak predlagateljem zgolj omogoča, da postopek, v katerem bo o tem odločeno, sprožijo.
Z legalizacijo se ureja le pravno stanje objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju s pogoji v gradbenem dovoljenju tako, da se po uspešno zaključenem postopku vzpostavi zakonska domneva, da objekt ni neskladen in da ima uporabno dovoljenje oziroma se zanj uporabno dovoljenje lahko izda. Predmet tega postopka torej ne bo vprašanje, kdo je lastnik stavbe in njenih delov, ampak vprašanje, ali so za vzpostavitev te domneve izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZGO-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088996
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški spor - kredit v CHF - prepoved retroaktivne uporabe zakona - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - težko nadomestljiva škoda - sodbe SEU - kondikcijski zahtevek - lojalna razlaga nacionalnega prava - preplačilo dolga
Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklepanju kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Ob pomanjkanju ustrezne pojasnilne dolžnosti je zaradi kompleksnosti in prepletenosti podan dejanski stan po vseh štirih alinejah 24. člena ZVPot in je pogodba nična.
Sodba SEU C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje. Zadošča obstoj tveganja, da bo med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.
V tej fazi postopka je glede na sodbo SEU C-520/21, na katero se je sodišče oprlo, verjetno izkazano, da toženki za storitev posojanja denarja v primeru ničnosti kreditne pogodbe ne pripada nikakršno plačilo/ali nadomestilo.
Za izdajo začasne odredbe v potrošniških sporih nista relevantni predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika) in pogoj reverzibilnosti.
Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih narekuje in omogoča znižane standarde sicer strogih pogojev za izdajo regulacijskih začasnih odredb.
stroški začasnega zastopnika - pravica do povrnitve stroškov - predujem za začasnega zastopnika - stroški odvetnika
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. Glede na to je nepomembno vprašanje, kdaj je bil izdan sklep o priznanju stroškov začasne zastopnice.
Tožnik, ki je predlagal postavitev začasne zastopnice, je dolžan plačati potrebne stroške začasne zastopnice ne glede na to, ali gre za plačilo iz vnaprej položenega predujma ali pa za plačilo stroškov po izčrpanju predujma. Od koga in na kakšen način bo tožnik kasneje uveljavljal te stroške, za odločitev o stroških začasne zastopnice ni pomembno.
postopek po ZPND - ukrep po zpnd - nasilje v družini
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je šlo med predlagatelji in nasprotnim udeležencem za "konfliktno situacijo bivših partnerjev brez elementov nasilja" in pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila v obravnavanem primeru navedena meja prekoračena (razlogi v točki 11 obrazložitve).
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZOKIPOSR člen 17, 17/3.
nov izvršilni predlog na podlagi zoper družbo izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi - pravni naslednik izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - ugovor novega dolžnika - prepoved retroaktivnosti
Zakon prejšnjim udeležencem tovrstnih pravnih razmerij daje nove pravice in vanje ne posega. Na novo je določena le obveznost nove dolžnice, vendar pa ta predhodno v tovrstnih pravnih razmerjih ni sodelovala in že pojmovno ne more biti poseženo v njen pravni položaj.
ZD člen 173, 173/3, 212, 212-1, 213, 213/1, 214. ZPP člen 224.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - kdo mora biti napoten na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - manj verjetna pravica dediča - pogodba o dosmrtnem preživljanju - dokazna moč javne listine - izpodbijanje pogodbe - pravočasno vložena pritožba - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo - navedbe po roku za pritožbo - neupoštevne navedbe
V primeru spora o obstoju premoženja, ki naj bi spadalo v zapuščino, se na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje obstoj takšnega premoženja.
Na pravdo je bila pravilno napotena pritožnica, ki izpodbija veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je v tej fazi postopka bolj verjetna pravica sodedinje, ki je izkazana z veljavnim notarskim zapisom, ki je javna listina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089299
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 87.
kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - razlaga prava EU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pojasnilna dolžnost banke - razlogi za ničnost - valutna klavzula v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - neenotna sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - retroaktivna uporaba zakona - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - banka - profesionalna skrbnost - graja dokazne ocene - pavšalnost navedb - trditveno breme - nesklepčnost - pobot terjatev
Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so zmotne tožnikove navedbe na zadnji strani pritožbe, da ni dolžan izvesti pobota svoje terjatve z nasprotno terjatvijo nasprotne stranke in da torej lahko terja celoten znesek kredita, kolikor ga je odplačal toženki. Četudi je bila pogodba nična, je tožnik (najmanj) glavnico moral vrniti, zato (vsaj) s prejemom glavnice toženka ni prejela nečesa, do česar ne bi bila upravičena. Drugačno razlogovanje je izrazito neracionalno, v nasprotju z načelom procesne ekonomije in v nasprotju z načelom poštene uporabe procesnih pravic.
stečajni postopek - stranka stečajnega postopka - stroški upravitelja - odvetniško zastopanje - stroški odgovora na pritožbo
Niti ZFPPIPP niti Pravilnik ne predvidevata, da bi bil upravitelj upravičen do plačila stroškov odgovora na pritožbo v postopku zaradi insolventnosti. Nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, že vključuje nagrada upravitelja (šesti odstavek 103. člena ZFPPIPP), pri čemer upravitelj ni zatrjeval, da bi stroški odgovora na pritožbo predstavljali katero od izjem po 1. do 5. točki šestega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Priglašeni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega upravitelja v pritožbenem postopku znotraj stečajnega postopka zato v tem primeru niso potrebni stroški po 155. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089262
OZ člen 352, 352/1, 360. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - pritožbena novota - splošno znana dejstva - epidemija - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - pretrganje zastaranja - odprava disciplinske odločbe - obstoj protipravnosti
Zatrjevati je treba tudi splošno znana dejstva, ker sme sodišče skladno z razpravnim načelom upoštevati le tisto, kar je zatrjevala ena ali druga stranka. Tožnik bi moral na prvi stopnji zatrjevati konkretna življenjska dejstva, ki se prilegajo kateremu od abstraktnih dejanskih stanov zadržanja zastaranja.
Na tek zastaralnega roka ne vpliva odločitev o protipravnosti oziroma pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je najprej ugotovilo, kdaj je tožnik lahko uveljavljal svojo odškodninsko terjatev in kot začetka teka zastaralnega roka ni štelo datuma pravnomočnosti sodb, s katerima sta bila sklepa o disciplinski sankciji razveljavljena.
Storilec je v zahtevi za sodno varstvo trdil, da mesto, na katerem je parkiral, ni označeno kot intervencijska pot po Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo prepričati, katera pravna določba na tistem mestu velja. Iz spisovnega gradiva izhaja, da na mestu prekrška ni bilo označbe za intervencijsko pot, kot je določena v prilogi 15: 5300 - druge linijske in ploščinske označbe k v času storitve očitanega prekrška veljavnega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Res je storilec v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška zapisal, da je parkiral na intervencijski poti, vendar gre za razlago predpisa, storilec ne more "priznati" pravne določbe, ki dejansko ne velja.
stečajni postopek - predujem - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva
Pri odgovornosti poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka se poslovodstvu ne očita to, da je družba postala insolventna, ampak da je prepozno predlagalo začetek stečaja in zaradi tega ni toliko sredstev, da bi to zadoščalo za kritje začetnih stroškov.
Sklicevanje na okoliščine iz leta 2021 in 2022 ne morejo razbremeniti odgovornosti poslovodje, ki je šele leta 2025 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.