Dopustna je tožba tožeče stranke, s katero zahteva ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na podlagi sklenjene pogodbe za opravljanje lekarniške dejavnosti št. 2/99, velja. Od rešitve tega vprašanja je odvisen njen status koncesionarja, zato ima pravni interes za tako tožbo.
Položaja zasebnikov (lekarnarjev) ni mogoče enačiti s položajem javnih zavodov, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Koncesionarji javno službo opravljajo le kot fizične osebe v svojem imenu (in za svoj račun), kot pravico javnopravne narave, ki se mora opravljati v mejah pogojev, pravic in obveznosti, določenih s koncesijo. Zakonodajalec je zato, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebno vezani na določeno fizično osebo.
Ni možno samostojno prenehanje koncesijske pogodbe brez prenehanja koncesije. V primeru, če bi se izkazalo, da ima koncedent po zakonu pravico odpovedati koncesionarju koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bi to pomenilo, da se z odpovedjo pogodbe odpove tudi koncesija in obratno.
Če ZLD ureja le koncesionarjevo odpoved koncesiji, ne pa tudi možnosti koncedenta, da koncesijo in pogodbo o koncesiji odpove, ne gre za pravno praznino, pač pa za namen zakonodajalca, da uredi prenehanje koncesije le na način odvzema z odločbo pristojnega organa.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-1, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190, 190/1.
izvršilni naslov - razlaga izvršilnega naslova - notarski zapis - kvalificirana listina - listina o prehodu terjatve - izvršljiva sodna odločba - izvršljivost odločbe - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - čas nastanka izvršilnega naslova - sprememba upnika - cesija - pogodba o odstopu terjatve v zavarovanje - odtujitev pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
Določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razlagati tako, da so v izvršilnem postopku relevantne le tiste listine, ki izkazujejo prehod terjatve oziroma obveznosti, ko je izvršilni naslov že bil izdan, vendar še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Določbe procesnega prava je treba interpretirati tako, da se zagotovi učinke razpolaganj na materialnopravnem področju.
Tožnik nima preživninske obveznosti do svojega 33 letnega sina in njegove hčerke, ki bi temeljila na kogentnem predpisu, in zato sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožnikovih premoženjskih razmer in sposobnosti plačila taks v tej pravdi teh dveh oseb pravilno ni upoštevalo. V kolikor sina in vnukinjo dejansko preživlja, je to njegova prostovoljna odločitev, ne zakonska obveznost, ki na ugotavljanje njegovih finančnih zmožnosti ne more vplivati.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070378
ZPKri člen 35, 35/1, 35/2. OZ člen 180.
poprava krivic – neupravičeno obsojena oseba – obseg pravice do odškodnine – priznanje statusa bivšega političnega zapornika – škoda zunanjega izvora
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP.
Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.
spor o dejstvih - prekinitev postopka - oporoka - vprašanje oporočne sposobnosti - sporen podpis
Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljičine oporočne nesposobnosti in ugotovitev neveljavnosti zaradi nespoštovanja obličnosti pri njeni sestavi bosta lahko dosegli pritožnici, ki veljavnosti oporoke ne priznavata; če bosta zatrjevane pomanjkljivosti uspeli dokazati.
OZ člen 311, 316, 316–2. ZFPPIPP člen 271, 272, 275.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje – pobot – nepristna hramba - zapadlost terjatve
Ne more se pobotati terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Banka tako ne more pobotati prilivov na transakcijski račun svoje stranke s svojo terjatvijo do stranke. Pogodba o vodenju transakcijskega računa ima namreč pravno naravo denarnega depozita, torej nepristne hrambe imetnikovega denarnega dobroimetja.
Ker je plačilo prispelo na podračun sodišča dne 10. 9. 2013, bi moralo na podlagi določbe prvega odstavka 6.b člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 sodišče prve stopnje šteti tako plačilo za pravočasno.
začasna odredba - zaznamba prepovedi prenosa zemljiškega pisma
S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožnica po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za predlagano zaznambo prepovedi prenosa zemljiškega pisma v zemljiški knjigi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078344
ZASP člen 72, 72/2, 146, 153, 153/1, 158, 168, 168/1, 168/2. ZPP člen 185. ZPreZP člen 11.
sprememba tožbe – aktivna legitimacija – civilna kazen po ZASP – uporaba tarife iz skupnega sporazuma – huda malomarnost – skrbnost – odškodnina za stroške terenske kontrole
Kolektivne organizacije so aktivno legitimirane za uveljavljanje varstva svojih članov iz ZASP pred sodišči na podlagi drugega odstavka 72. člena ZASP.
Civilno kazen po ZASP lahko zahteva tisti, čigar pravica je bila kršena namerno ali iz hude malomarnosti, in sicer ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Dobrovernosti tožnika se, poleg tega, da je domnevana, nanaša na posest (dejansko oblast), in ne na lastništvo (pravno oblast). In če je priposestvovanje izviren (originaren) od pravnega prednika neodvisen način pridobitve lastninske pravice, gre za prevlado (zmago) dejanskih razmerij nad pravnimi; lastnik de facto postane lastnik de iure po samem zakonu.
izpodbijanje veljavnosti oporoke - vprašanje pristnosti podpisa priče na oporoki - dokazno breme - napaka volje - oblikovanje volje
Sodišče je tudi s pomočjo zaslišanja oporočne priče ugotovilo, da je na oporoki podpis P. O.. V takšnem položaju je tožeča stranka tista, na kateri je dokazno breme glede trditve, da to ni res. Razen gole trditve, tožena stranka zoper takšno dejansko ugotovitev ne ponuja ničesar.
V dokaznem postopku je bilo sicer precej govora o grožnji in sili, tudi o prepirih, a v resnici nihče ni povedal ničesar konkretnega, kar bi utemeljevalo sklep o resnem vplivu na oblikovanje zapustnikove poslednjevoljne izjave. Pri tezi o obstoju sile in grožnje gre za gole hipoteze in špekulacije.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – odstop od pogodbe – bistvena sestavina pogodbe – primeren dodatni rok za izpolnitev – obvestilo – prejemna teorija
Med fizičnimi osebami ne more priti do vročanja s t. i. fikcijo, saj za kaj takega ni zakonske podlage – pošiljatelj mora dokazati prejem s podpisom naslovnika na vročilnici.
Stranka mora za veljaven odstop od pogodbe v pozivu nasprotni stranki jasno določiti, kaj naj nasprotna stranka v dodatnem roku izpolni (oziroma v čem stranka, ki očita neizpolnitev pogodbe, vidi (delno) neizpolnitev), da ne bo prišlo do prenehanja pogodbe. Zlasti to velja v primeru, kadar ni očitno jasno, v čem je neizpolnitev.
povzročitev škode – padec s kolesom – deljena odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah
Glede na dobro preglednost cestišča bi se tožnica poškodbam na cesti lahko izognila, če bi na odsek pripeljala s prilagojeno hitrostjo. Njen prispevek k nastali škodi je 30%.
Medtem ko primarni strah predstavlja neposredno afektivno reakcijo na nevaren dogodek, je sekundarni strah bojazen za izid zdravljenja oziroma skrb pri oceni in predvidevanju neugodnih posledic v nadaljnjem življenju.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – politična stranka
Predmetni spor ne predstavlja gospodarskega spora po določbah ZPP, saj zgolj zaradi dejstva, da je tožena stranka politična stranka niso podani posebni kriteriji za uporabo pravil ZPP o gospodarskih sporih.