sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa zemljiškoknjižnemu lastniku – pravica do izjave
Zemljiškoknjižni lastnici bi moral biti sklep o začetku postopka za vzpostavitev listin vročen, ker pa ji ni bil, ni mogla vložiti ugovora na podlagi 240. člena ZZK-1, zato ji ni bila omogočena pravočasna pravica do izjave. Njene navedbe je zato potrebno upoštevati v okviru nadaljnjih pravnih sredstev.
izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnih družbenikov
Pri sprejemu izpodbijanega zaključka je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), veljavne v času izbrisa družbe iz Sodnega registra (7. 11. 2011), konkretno 6. in 7. odstavek 442. člena navedenega zakona (v besedilu po noveli ZFPPIPP-A, ki je stopila v veljavo s 13. 6. 2009), v skladu s katerima aktivni družbeniki pravne osebe, ki je imela ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe (kot v obravnavani zadevi, ko je toženka položaj družbenice izgubila s prodajo svojega celotnega poslovnega deleža (100 %) dne 20. 8. 2010 in posledičnim izbrisom iz sodnega registra kot družbenica dne 23. 8. 2010), odgovarja za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
ZFPPIPP člen 103,103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 6, 6/1.
prijava terjatev – osebni stečaj – nagrada za preizkus terjatev – dodatni preizkus terjatev
Dejstvo, da v postopku osebnega stečaja ne velja časovna omejitev prijave terjatev, še ne pomeni, da je upravitelj pri vsakem dodatnem preizkusu upravičen do nagrade, kot da bi šlo za prvi preizkus terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074698
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 51, 51/1.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – pogoji za odločitev brez naroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sklenitev prodajne pogodbe - obličnost - dokazovanje
V obravnavanem primeru je tožena stranka izvedbo naroka izrecno zahtevala, zahtevo pa utemeljila s predlogom po zaslišanju prič. Izdaja sodne odločbe brez naroka že iz tega razloga ni bila upravičena.
Za sklepanje prodajnih pogodb za premičnine posebna oblika ni predpisana. Ustna sklenitev (po telefonu) je tako običajen in dopusten način sklenitve. Obstoja takšne pogodbe pa praviloma ni mogoče dokazati zgolj z listinskimi dokazi, saj le-ti navadno niti ne obstajajo. Tudi v obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadostujejo za odločitev o spornem dejanskem stanju (torej o vprašanju, ali je pogodba bila sklenjena).
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021773
OZ člen 131, 131/1, 956, 956/1. ZPP člen 8.
predpostavke odškodninske odgovornosti - športna vzgoja - skok v višino - odškodninska odgovornost šole in učitelja - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - zavarovanje civilne odgovornosti
V zvezi s pritožbenim stališčem, da je do poškodbe mladoletnega tožnika prišlo med poukom pri uri telesne vzgoje, ko je tožnik skakal v višino po nalogu učitelja, zaradi česar naj bi bil tožnik nedvomno upravičen do pravične odškodnine, sodišče druge stopnje pripominja, da v postopku na prvi stopnji ni bilo ugotovljene nobene opustitve učitelja pri skrbi za varno izvajanje odrejene športne aktivnosti.
Tožena stranka bi bila dolžna tožeči stranki izplačati protivrednost v denarju, če izpolnitev v naravi ne bi bila mogoča in bi šlo za nadomestno izpolnitev, ki bi zapadla šele z ugotovitvijo, da je izročitev lesa z lastnostmi, ki jih tožeča stranka opisuje sedaj v pritožbi, nemogoča.
Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravde pa kljub združitvi ohranijo svojo samostojnost, zato gredo toženi stranki tako stroški, nastali v postopku po tožbi, kot stroški tožene stranke, nastali v postopku po nasprotni tožbi.
stroški postopka – uspeh v pravdi – kriterij uspeha – stroški za delo sodnega izvedenca
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063636
ZPP člen 185, 185/1. CMR člen 4, 12, 13, 34, 37a. OZ člen 965, 965/1.
prevoz blaga v cestnem prometu – odgovornost prevoznika za izgubo blaga – regresni zahtevek – aktivna legitimacija – tovorni list – CMR – zaporedni prevoz – podprevoz – sprememba tožbe
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče upoštevati zgolj načelo smotrnosti.
V primeru, če je prevoz po isti pogodbi opravilo več zaporednih cestnih prevoznikov, je vsak od njih odgovoren za celoten prevoz; drugi prevoznik po vrsti in vsak naslednji prevoznik postane pogodbena stranka v prevozu, ko prevzame tovor in tovorni list. Te določbe veljajo tudi v primeru, da je bila sklenjena zgolj ena sama prevozna pogodba za celotno relacijo.
Za zaporedni prevoz gre tudi v primeru, da je na podlagi ene prevozne pogodbe prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku, ta pod-podprevozniku in tako dalje – do dejanskega prevoznika, ki je prevzel tovorni list in prevoz fizično izvedel. To stališče je skladno z opredelitvijo tovornega lista kot deklaratornega elementa prevozne pogodbe, ki dokazuje zgolj njeno sklenitev, ni pa njen konstitutivni element.
zaznamba spora - varstvo pred prenosom stvarne pravice na nepremičnini med pravdo - učinki zaznambe spora
Za učinkovito varstvo svojega položaja pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na določbo 190. člena ZPP, pač pa se lahko zavaruje z zaznambo spora po členu 79 in naslednjih ZZK-1.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog za oprostitev vložen najpozneje v roku, določnem v nalogu za plačilo te takse.
Z začetkom postopka odpusta obveznosti se dolžnosti stečajnega dolžnika razširijo, ena od novih dolžnosti je tudi, da mora brezposelni dolžnik mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
izročitev seznama etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V posledici izročitve seznama etažnih lastnikov, se opredeli, kateri etažni lastniki so tisti, ki jih sklenjeni pravni posel zavezuje, torej so to tisti, ki so na seznamu lastnikov ob dnevu sklenitve, nikakor pa ne pomeni, da bi zaradi izostanka seznama posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo, tako da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katerega se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Določba 3. odstavka 46. člena ZIZ ureja samo opravo izvršbe in je kot taka specialnejša in kasnejša (argument specialnosti v povezavi s časovnim elementom - lex specialis posterior derogat legi generali priori) od določbe 1. odstavka 138. člena ZIZ, ki na splošno ureja vsebino sklepa o izvršbi pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0075513
ZPP člen 339, 339/2-12.
res iudicata - odgovornost družbenika izbrisane družbe
Tožeča stranka bi morala za uspešno uveljavitev odgovornosti družbenika izbrisane družbe njegovo odgovornost uveljavljati v izvršilnem postopku, in sicer prek instituta spremembe dolžnika.
Zakon o kazenskem postopku oškodovancu ne daje možnosti pritožbe. Glede na določbo četrtega odstavka 195.b člena ZKP se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave tega ukrepa smiselno uporabljajo določbe ZKP o priporu, kar pomeni, da je za odreditev in podaljšanje tega ukrepa potreben predlog državnega tožilca. Glede na to, da državna tožilka na obravnavi dne 17.10.2013 podaljšanja tega ukrepa zoper obdolženca glede mladoletnih T.R. in M.R. ni predlagala, sodišče prve stopnje druge možnosti, kot da odrejeno prepoved približevanja mladoletnima T.R. in M.R. odpravi, ni imelo.
odgovornost za prekršek - dejanska zmota - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Izpovedi obeh zaslišanih policistov, ki sta prostorsko razumno še dodatno pojasnila vso prometno signalizacijo na relaciji, odkoder se je obdolženec vključil v promet na prednostno cesto (kar je skladno tudi z uradno pridobljenimi podatki o signalizaciji), je prvostopno sodišče prepričalo, da je obdolženec glede ključnega dejstva (vožnje v naselju) bil v opravičljivi dejanski zmoti.
Tožnik je v sestavi enote, ki se je ukvarjala z nadzorom zračnega prometa pri toženi stranki (RS - Ministrstvu za obrambo) za potrebe Slovenske vojske, opravljal zadolžitve višjega vojaškega uslužbenca kontrole zračnega prometa na letališču. V kolikor so takrat enake zadolžitve na isti lokaciji izvajali tudi delavci družbe (javnega podjetja) na podlagi pogodbe, sklenjene med to družbo in toženo stranko, je za presojo delovno pravnega statusa tožnika pomembno, da je izvajal navedene zadolžitve kot delavec tožene stranke, ne glede na to, da je bil v strokovnem pogledu podrejen tej družbi. Zato v njegovem primeru ni podlage, da bi bil upravičen do plače v enaki višini kot delavci zasebne družbe. Tožnik je bil glede višine plače in dodatkov vezan na pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil s svojim delodajalcem. Ta pa je imela podlago v sprejetih ukazih in odločbah o njegovi razporeditvi na zadolžitve vojaškega uslužbenca v formaciji skladno s predpisi, ki so veljali za Slovensko vojsko.
ZPP člen 277, 318, 318/1. ZDR člen 184. OZ člen 131.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Tožnik je kot varnostnik odpotoval v Republiko Hrvaško, da bi pri komitentih tožene stranke prevzel gotovino in jo pripeljal na sedež tožene stranke. S strani državnih organov Republike Hrvaške so bili na meji zadržani. Zoper njih so bili sproženi prekrškovni postopki, ker so kot tujci opravljali delo brez ustreznih dovoljenj za delo. Tožena stranka je tožniku za škodo, ki mu je nastala zaradi prekrškovnega postopka v Republiki Hrvaški, odškodninsko odgovorna po določbi 1. odstavka 184. člena ZDR in 131. členu OZ, saj ni poskrbela za legalizacijo in zakonitost izvajanja svojih del na ozemlju te države, s tem pa je opustila dolžnost, ki ji jo zakon nalaga. Takšno ravnanje je najmanj hudo malomarno, posledica tega ravnanja pa je, da je bil zoper njene delavce v Republiki Hrvaški uveden prekrškovni postopek, v katerem so bili spoznani za krive in kaznovani. Zato je tožena stranka tožniku odškodninsko odgovorna za vtoževano nepremoženjsko škodo za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic (pravice do svobode gibanja).