• Najdi
  • <<
  • <
  • 34
  • od 50
  • >
  • >>
  • 661.
    VSL sodba II Cp 1395/2013
    20.11.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0071740
    ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 302, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - življenjska skupnost - ekonomska skupnost - dokazna ocena - notornost zveze - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba senata - načelo neposrednosti
    Če partnerja ne živita skupaj, pa za to ni opravičljivih razlogov, ni zunajzakonske skupnosti.

    Sprememba senata (sodnika) ne terja ponovne izvedbe zaslišanj prič in strank, saj ZPP dopušča, da se zapisniki o zaslišanju le preberejo. Če v dokaznem sklepu ni navedeno, da se to prebere, sodba pa se kljub temu opira na takšne izpovedbe, gre lahko le za relativno procesno kršitev, za katero mora pritožba pojasniti, kako je vplivala na pravilnost sodbe.
  • 662.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1120/2012
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0063665
    OZ člen 6, 112. ZPSPP člen 24, 27.
    najemna pogodba za določen čas – najem poslovnih prostorov – bistveno otežena izpolnitev – nezmožnost doseganja namena pogodbe – spremenjene okoliščine – razveza najemne pogodbe – skrbnost dobrega strokovnjaka
    Zakonodajalec je s posebno ureditvijo prenehanja najemnih pogodb za poslovne prostore skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev pogodbenega razmerja in zato celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežil njihove prenehanje.

    Tožnica v obravnavanem primeru ni zadostila svoji dolžni skrbnosti dobrega strokovnjaka. V skladu z navedenim merilom skrbnosti bi morala namreč računati z dejstvom, da so razmere na trgu po naravi stvari spremenljive ter da najemna pogodba za določen čas njeni stranki praviloma zavezuje do izteka dogovorjenega obdobja veljavnosti brez možnosti, da bi najemojemalec od nje odstopil tako, kot to lahko stori pri pogodbi za nedoločen čas.
  • 663.
    VSL sklep I Ip 4784/2013
    20.11.2013
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075743
    ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 178, 178/2. ZPP člen 270, 270/3, 286b, 286b/1, 328, 328/1, 331, 332. URS člen 22. ZS člen 3.
    izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na nepremičnine - predujem za izvedenca - obrazloženost sklepa o založitvi predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe - predlog za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna pomota - datum izdaje sklepa
    Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.
  • 664.
    VSL sklep II Cp 2837/2013
    20.11.2013
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0079105
    SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    ureditev meje – spor o lastnini – kriterij močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – domneva močnejše pravice – priposestvovanje – vrednost spornega predmeta
    Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.
  • 665.
    VSL sodba II Cp 2209/2013
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079125
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 8.
    objektivna odgovornost – mokra in spolzka tla – nevarna stvar –opozorilna tabla - očitna pisna pomota
    Mokra tla v bolniški sobi sama po sebi niso nevarna stvar. Če so postala nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, to ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V tem primeru je odgovornost lahko le krivdna in ne objektivna.
  • 666.
    VSL sodba I Cp 2769/2013
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0071731
    ZPSPP člen 17, 24, 27, 28. OZ člen 86.
    najem poslovnih prostorov – izpraznitev poslovnih prostorov – krivdni razlog – neplačevanje najemnine – rok za izpraznitev – ničnost pogodbenega določila
    Ker je bila toženka kljub prejetim opominom več kot dva meseca v zamudi s plačilom najemnine, je bil izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v celoti utemeljen. Sodišče prve stopnje ga je neutemeljeno razveljavilo v delu, ko je določil 8-dnevni rok za izpraznitev prostorov.
  • 667.
    VSL sklep III Ip 3384/2013
    20.11.2013
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0052752
    ZIZ člen 30, 104, 104/1, 108. SPZ člen 192, 194, 196, 197.
    izvršba za poplačilo denarne terjatve - sredstva izvršbe - rubež terjatve iz vrednostnega papirja - zemljiško pismo
    Rubeža terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni mogoče opredeliti kot dovoljeno sredstvo oziroma predmet izvršbe. Iz zemljiškega pisma namreč ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika, saj je predmet zemljiškega pisma zemljiški dolg, ki ga je ustanovil dolžnik kot lastnik nepremičnin. Zemljiški dolg je oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine.
  • 668.
    VSL sodba I Cpg 1415/2011
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0078310
    ZMPDP člen 7, 7/2, 9.
    poroštvena pogodba – poroštvo države - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - zapadlosti terjatve zoper dolžnika
    Zaradi specifičnih določb ZMPDP upnik z obvestilom o tem, da dolžnik ni poravnal kreditne obveznosti, še ne uveljavlja plačila poroštvene obveznosti. Obvestilo in uveljavitev zahtevka za plačilo sta dve ločeni fazi postopka za poplačilo. Do prve mora priti v petih delovnih dneh po zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Nato mora upnik izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Šele v kolikor tudi po tem ni v celoti poplačan, lahko plačilo razlike zahteva od poroka.
  • 669.
    VSL sklep II Ip 3149/2013
    20.11.2013
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0058596
    ZIZ člen 17, 21, 21/1, 23, 24, 24/1, 24/2. SPZ člen 142, 142/1, 142/2, 153, 153/1, 153/2.
    prenehanje terjatve - prenehanje glavnega dolžnika - izbrisana družba - hipoteka - odgovornost zastavitelja - realni dolžnik - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - hipotekarna tožba
    S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.

    Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.
  • 670.
    VSL sodba II Cp 678/2013
    20.11.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0078620
    ZASP člen 146, 147, 151.
    obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic - plačilo nadomestila in honorarja - predvajanje varovane glasbe - dokazno breme - repertoar
    V ZASP je predpisano obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic, tudi brez pogodbe z avtorjem. Tožeča stranka na podlagi zakona dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja varovanih del, izterjuje plačila nadomestil in honorarja, uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi ter opravlja druge naloge

    Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Četudi naj bi bilo dokazovanje usmerjeno v dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala v svojih poslovnih prostorih, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, to dejstvo, če bilo ugotovljeno, še ne dokazuje, da so se avtorji posameznih glasbenih del uveljavljanju avtorske pravice odpovedali.
  • 671.
    VSL sodba II Cp 1790/2013
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079123
    OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 52. ZPP člen 7, 212, 213, 213/2, 339. URS člen 22, 25.
    podlaga pogodbe – nagib – tripartitna pogodba – ničnost - trditveno in dokazno breme
    Interesi (nagibi), ki so vodili tožečo stranko pri sklepanju Dogovora in Prodajne pogodbe skladno s prvim odstavkom 40. člena OZ na veljavnost (odplačne) pogodbe ne morejo vplivati, razen če niso podane predpostavke iz drugega odstavka 40. člena OZ, ki pa jih tožeča stranka v tem primeru ne zatrjuje in ne uveljavlja. Pridobitev dodatnih finančnih sredstev tako predstavlja zgolj (dopusten) nagib ene stranke Dogovora, katerega neizpolnitev ne more voditi v neveljavnost druge, že realizirane pogodbe.
  • 672.
    VSM sodba I Cp 890/2013
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021621
    OZ člen 299, 378, 378/2, 943, 943/1.
    zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - terjatev v tuji valuti
    Pritožba ima sicer prav, da tožniku ne gredo zamudne obresti po obrestni meri, ki jo v skladu z drugim odstavkom 378. člena OZ za terjatve v domači valuti določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Obrestne mere za terjatve v tuji valuti ne določa noben drug zakon, zato je obrestna mera zamudnih obresti za takšne terjatve 8 odstotkov letno, kot jo določa drugi odstavek 378. OZ. Iz povedanega izhaja, da je v zakonu (OZ) določena obrestna mera zamudnih obresti za terjatve v tuji valuti 8 odstotkov letno in gre torej za obrestno mero zamudnih obresti, ki je določena z zakonom, zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti je tako utemeljen.
  • 673.
    VSL sodba II Cp 701/2013
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0071738
    ZPSPP člen 28. OZ člen 239, 239/2.
    poslovna odškodninska odgovornost - odstop od najemne pogodbe - nezakonit odstop od pogodbe - krivdni razlog - poslovni prostor - protipravnost
    Toženka je veljavno odstopila od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov tožnice, zaradi česar ravnanje toženke ni bilo protipravno.
  • 674.
    VSL sodba II Cp 2002/2013
    20.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0079113
    ZPP člen 78, 79, 260, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22.
    pravdna sposobnost – zakoniti zastopnik – zaslišanje strank – povračilo škode – nepremoženjska škoda
    Pravdno nesposobno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja vsa pravdna dejanja. Tudi dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se namesto stranke zasliši njen zakoniti zastopnik.
  • 675.
    VSL sklep I Cpg 601/2012
    20.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0063589
    ZPP člen 76, 80, 81, 81/5. ZFPPIPP člen 377.
    zavrženje pritožbe – izbris stranke iz sodnega registra – zaključek stečajnega postopka – sposobnost biti stranka – neodpravljiva pomankljivost
    Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da stranka nima pravnega naslednika, takšna pomanjkljivost pa ni odpravljiva. Tako je podana situacija, ko je pritožba vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, zaradi česar je postala nedovoljena.
  • 676.
    VSL sklep I Cp 2893/2013
    20.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070335
    ZPP člen 44, 44/3.
    vrednost spornega predmeta – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – pravica do pritožbe – stvarna pristojnost
    Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba.
  • 677.
    VSL sodba IV Cp 2873/2013
    20.11.2013
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079127
    ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
    razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
    Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.

    Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
  • 678.
    VSL sklep I Cp 1593/2013
    20.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079061
    ZPP člen 157, 161, 161/1, 161/3.
    povrnitev stroškov – sosporniki – stroški posameznega sospornika – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka
    Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
  • 679.
    VSL sodba I Cp 1411/2013
    20.11.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079108
    OZ člen 243. ZPP člen 154, 154/3.
    pogodba o leasingu – uporaba pravil o prodaji na obroke – neplačevanje obrokov leasinga – kršitev pogodbe
    Uporabljivost pravil o prodaji na obroke pri presoji o obveznostih pogodbenih strank na podlagi pogodbe o leasingu je odvisna od tega, ali je bila prodaja bistven del sklenjene pogodbe.
  • 680.
    VSL sodba II Cp 1970/2013
    20.11.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0078625
    ZPP člen 318. ZASP člen 156.
    javna priobčitev glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa - zamudna sodba - priznanje trditev
    Pri presoji pravilnosti in zakonitosti zamudne sodbe so lahko relevantne le dejanske trditve, ki jih vsebuje tožba. Če jim toženec ne nasprotuje, jih sodišče mora upoštevati kot podlago za svojo odločitev, ne da bi preverjalo njihovo resničnost.

    Ni povsem nemogoče, da bi isti izvajalec imel na isti dan dva koncerta. Prav tako ni nemogoče, da bi bila vstopnina in udeležba na obeh prireditvah različna. Potemtakem ni res, da je tožba v tem delu nesklepčna, saj dejstva, ki jih je navedel tožnik, vodijo do zahtevane pravne posledice, torej obveznosti plačila nadomestila za uporabo avtorsko varovane glasbe.
  • <<
  • <
  • 34
  • od 50
  • >
  • >>