Ker ZIZ ureja le vprašanje, kaj je verodostojna listina, je glede dopustnosti predložitve fotokopije potrebno uporabiti 431. člen ZPP. Ta pa predpisuje, da mora biti verodostojna listina priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Temu sledi tudi sodna praksa in velja tudi za menico.
Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2012 sicer izhaja, da je tožena stranka izjavila, da je vtoževane račune dolžna plačati, s čimer naj bi pripoznala zahtevek, vendar pa je nato dodala, da je tožeča stranka z njenim denarjem kupila material. Zato ni jasno in nedvoumno pripoznala zahtevka.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – naročilnica
Z naročilnico št. 7/2010 je tožena stranka prevzela (glede na podizvajalsko pogodbo) novo obveznost, ki se je odrazila tudi v dodatnem predračunu tožene stranke k predračunu K 1-0173/09. Četudi je bil predračun sestavljen na isti dan kot sporna naročilnica, to še ne pomeni, da dodatna dela niso bila izvedena. Nasprotno - šele ob izdaji naročilnice št. 7/2010 je bilo mogoče izstaviti dodatni predračun, saj prej za kaj takšnega ni bilo podlage.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.
Tožniku v obravnavanem primeru glede na trditveno podlago spora niti bilo treba dokazovati, da je toženka priobčevala avtorsko varovano glasbo tudi v tistih mesecih, ko kontrole niso bile opravljene.
Pri izračunu višine tožnikove terjatve je treba upoštevati Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 in ne istoimenski Pravilnik iz leta 2006.
Ker je izvršitelj iz prejete kupnine za prodano premičnino najprej poplačal svoje stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem in prodajo, upnik res ni stroškov neposredno plačal izvršitelju, vendar pa na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Upnik je namreč posledično iz kupnine na račun izterjevane terjatve prejel nižji znesek, torej so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali.
Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – trditveno breme
Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Tožeča stranka je za delo toženi stranki zaračunala v tem sporu vtoževani znesek, ni pa trdila, da je bila cena v enaki višini tudi dogovorjena s toženo stranko. Tudi v pritožbi vztraja pri trditvah, da je dokazala, da sta bili stranki glede predmeta obveznosti dogovorjeni, ne navaja pa, da je med njima obstajal dogovor o ceni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno trditveno in dokazno breme o drugačnem dogovoru v konkretnem primeru prevalilo nazaj na tožečo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063655
URS člen 26. OZ člen 168/168/3, 352, 352/1, 352/2.
izgubljeni dobiček – nadaljnja škoda – zastaranje odškodninske terjatve – trenutek nastanka škode – objektivni rok – subjektivni rok
Pravočasno uveljavljanje povračila prve istovrstne škode je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod. Ker je zahtevek za plačilo izgubljenega dobička v letu 2002 glede na petletni objektivni rok zastaran, je absolutno zastaran tudi zahtevek, s katerim uveljavlja tožeča stranka izgubljene dobičke v letih 2003, 2004 in 2005.
Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti storilčevega ravnanja).
pogodba o prevzemu dolga - leasing pogodba - prava volja pogodbenih strank - navidezna pogodba
Pogodba o prevzemu dolga je bila sklenjena zgolj zato, da bi tožnica prepričala nekdanjega zakonskega partnerja (da je njeno finančno stanje boljše ter da mu bo lahko izplačala dolgovani znesek) in dosegla, da bi ji ta pokazal sina. Ker med pravdnima strankama dejansko ni bilo resnične volje skleniti pogodbo o prevzemu dolga (in je bila ta zgolj navidezna), sta dolžni obe nositi vse stroške povezane z vozilom v enakih deležih.
zamudni sklep – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilna vročitev tožbe v odgovor – dejansko bivališče - stanovanje
Enako kot je to veljalo že pred novelo ZPP-D, je pogoj za pravilno vročitev, da je bilo vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče. ZPP namreč vročanje fizičnim osebam navezuje na njihovo stanovanje in ne na njihovo prebivališče, pojem stanovanja pa je treba razumeti v dejanskem smislu: za vročanje je odločilen kraj dejanskega bivanja.
V kolikor bi se torej izkazalo, da toženka tudi v zimskem času redno tedensko prihaja v stanovanje na V. in tu občasno tudi prespi, ni nobenega razloga, da tega bivališča ne bi bilo mogoče šteti za stanovanje. Velja pa seveda tudi obratno: če bi iz ugotovljenih dejstev izhajalo, da realne možnosti, da se toženka s pisanji, ki bi se ji vročala na ta naslov, ne bi mogla seznaniti (ker bi na primer prihajala sem neredno ali v daljših časovnih razmakih), tega bivališča ni mogoče opredeliti kot stanovanja.
vznemirjanje lastninske pravice – zastaranje – služnost – gradbeno dovoljenje
Tožbeni zahtevek na odstranitev ograje, ki ima podlago v določbi 99. člena SPZ, ne zastara.
Odločba občine predstavlja gradbeno dovoljenje za postavitev ograje, a s takšnim upravnim aktom ni dopustno posegati v lastninsko pravico tretjih oseb.
pogodba o najemu poslovnih prostorov za določen čas - enostranska odpoved najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore
Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. Tako izhaja iz ureditve 332. člena OZ, ki določa, da trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko poteče rok, razen če pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano. Navedeno pomeni, da se stranki torej lahko vnaprej dogovorita, da tisto razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, teče še naprej za nedoločen čas, če ni ob terminu, ki sta ga določili ali na drug način pravočasno odpovedano.
obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic - plačilo nadomestila in honorarja - predvajanje varovane glasbe - dokazno breme - repertoar
V ZASP je predpisano obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic, tudi brez pogodbe z avtorjem. Tožeča stranka na podlagi zakona dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja varovanih del, izterjuje plačila nadomestil in honorarja, uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi ter opravlja druge naloge
Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Četudi naj bi bilo dokazovanje usmerjeno v dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala v svojih poslovnih prostorih, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, to dejstvo, če bilo ugotovljeno, še ne dokazuje, da so se avtorji posameznih glasbenih del uveljavljanju avtorske pravice odpovedali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078625
ZPP člen 318. ZASP člen 156.
javna priobčitev glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa - zamudna sodba - priznanje trditev
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti zamudne sodbe so lahko relevantne le dejanske trditve, ki jih vsebuje tožba. Če jim toženec ne nasprotuje, jih sodišče mora upoštevati kot podlago za svojo odločitev, ne da bi preverjalo njihovo resničnost.
Ni povsem nemogoče, da bi isti izvajalec imel na isti dan dva koncerta. Prav tako ni nemogoče, da bi bila vstopnina in udeležba na obeh prireditvah različna. Potemtakem ni res, da je tožba v tem delu nesklepčna, saj dejstva, ki jih je navedel tožnik, vodijo do zahtevane pravne posledice, torej obveznosti plačila nadomestila za uporabo avtorsko varovane glasbe.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070310
ZD člen 32, 54. ZTLR člen 22, 25. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – stroški preživljanja in šolanja – originaren način pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – vlaganja – nova stvar – dokazna ocena
Ker institut gradnje na tujem svetu izključuje kakršnokoli pravno poslovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja, prvi toženec ni izkazal nastanka lastninske pravice na tej podlagi. V konkretnem primeru tudi ni moč uporabiti 32. člena ZD. Povrnitev vlaganj potomca v premoženje zapustnika se namreč lahko uveljavlja le z ustreznim zahtevkom, ki ga prvi toženec ni postavil.
Po prvem odstavku 54. člena ZD se tisto, kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, ne vračuna v njegov dedni delež. Drži sicer, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, toda tudi tožnikovo izobraževanje na srednji šoli, ki je vključevalo le stroške malice in prevoza, ne predstavlja takšnega stroška, da bi njegovo plačilo s strani zapustnika predstavljalo očitno nepravičnost glede na sodediče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074192
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3100.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – vzročna zveza – škodni dogodek kot sprožilni moment – stanje pred škodnim dogodkom – odvetniška nagrada
Upoštevajo se tudi težave bolezenskega značaja, ki jih pred škodnim dogodkom ni bilo, če poškodba predstavlja sprožilni moment, vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Dejstvo, da odvetnica toženke ni vlagala pripravljalnih vlog, ne nudi podlage, da se ne prizna nagrada za postopek.