ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/3, 45, 45/1, 45/1-1. URS člen 14.
zdraviliško zdravljenje - pravica zavarovane osebe do zdraviliškega zdravljenja - bolezensko stanje zdravljenja - degenerativne bolezni - enakost pred zakonom
Pri tožniku gre za patološko degeneracijo, torej degeneracijo v posledici bolezni. Tožnikova artroza velikih sklepov z očitnim funkcionalnim deficitom (funkcionalno prizadetostjo), ki je v četrti alineji 1. tč. 1. odst. 45. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja primeroma našteta kot bolezen gibalnega sistema, je torej posledica izjemno težke bolezni (hude oblike hemofilije) in ne normalnega staranja. Resda tožnikova artroza velikih sklepov ni posledica vnetnega (revmatičnega) procesa, vendar je, upoštevajoč načelo enakosti ob razlagi četrte alineje 1. točke prvega odstavka 45. člena Pravil, potrebno zavarovance obravnavati glede na posledice, ki jim nastanejo zaradi določene bolezni. V tem pogledu ni nobene razlike med zavarovancem, ki mu je artrozo velikih sklepov povzročila revma in zavarovancem, kateremu je artrozo velikih sklepov povzročila hemofilija. Namen sporne določbe je torej zagotoviti zdraviliško zdravljenje zavarovancem, katerih posledico-degeneracijo (npr. artrozo velikih sklepov, kot v konkretnem primeru) povzroči bolezen. Ob nadaljnji nesporni ugotovitvi, da bi zdravljenje v zdravilišču tožniku pomagalo pri preprečevanju slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas, je tožnikov tožbeni zahtevek na odobritev 14-dnevnega stacionarnega zdravljenja v naravnem zdravilišču utemeljen.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 23, 24, 24/1, 24/2. SPZ člen 142, 142/1, 142/2, 153, 153/1, 153/2.
prenehanje terjatve - prenehanje glavnega dolžnika - izbrisana družba - hipoteka - odgovornost zastavitelja - realni dolžnik - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti - hipotekarna tožba
S prenehanjem odgovornosti izbrisane pravne osebe kot glavnega dolžnika ne preneha tudi zastaviteljeva odgovornost za obveznost glavnega dolžnika.
Zgolj obstoj hipoteke upniku še ne daje pravne podlage za izvršbo zoper hipotekarnega dolžnika, temveč mora imeti upnik zoper hipotekarnega dolžnika tudi ustrezen izvršilni naslov ali pa ustrezno izkazati prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika.
vznemirjanje lastninske pravice – zastaranje – služnost – gradbeno dovoljenje
Tožbeni zahtevek na odstranitev ograje, ki ima podlago v določbi 99. člena SPZ, ne zastara.
Odločba občine predstavlja gradbeno dovoljenje za postavitev ograje, a s takšnim upravnim aktom ni dopustno posegati v lastninsko pravico tretjih oseb.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.
Interesi (nagibi), ki so vodili tožečo stranko pri sklepanju Dogovora in Prodajne pogodbe skladno s prvim odstavkom 40. člena OZ na veljavnost (odplačne) pogodbe ne morejo vplivati, razen če niso podane predpostavke iz drugega odstavka 40. člena OZ, ki pa jih tožeča stranka v tem primeru ne zatrjuje in ne uveljavlja. Pridobitev dodatnih finančnih sredstev tako predstavlja zgolj (dopusten) nagib ene stranke Dogovora, katerega neizpolnitev ne more voditi v neveljavnost druge, že realizirane pogodbe.
zakonske zamudne obresti - premoženjska škoda - terjatev v tuji valuti
Pritožba ima sicer prav, da tožniku ne gredo zamudne obresti po obrestni meri, ki jo v skladu z drugim odstavkom 378. člena OZ za terjatve v domači valuti določa Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Obrestne mere za terjatve v tuji valuti ne določa noben drug zakon, zato je obrestna mera zamudnih obresti za takšne terjatve 8 odstotkov letno, kot jo določa drugi odstavek 378. OZ. Iz povedanega izhaja, da je v zakonu (OZ) določena obrestna mera zamudnih obresti za terjatve v tuji valuti 8 odstotkov letno in gre torej za obrestno mero zamudnih obresti, ki je določena z zakonom, zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti je tako utemeljen.
ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 178, 178/2. ZPP člen 270, 270/3, 286b, 286b/1, 328, 328/1, 331, 332. URS člen 22. ZS člen 3.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na nepremičnine - predujem za izvedenca - obrazloženost sklepa o založitvi predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe - predlog za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna pomota - datum izdaje sklepa
Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.
rok za odgovor na tožbo – zamuda roka – vložitev pri nepristojnem sodišču – nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca – očitna pomota vložnika
Če stranka pošlje vlogo nepristojnemu sodišču, si s tem roka ne zavaruje. Strogost ureditve omilita dve izjemi, navedeni v osmem odstavku 112. člena ZPP.
zavrženje pritožbe – izbris stranke iz sodnega registra – zaključek stečajnega postopka – sposobnost biti stranka – neodpravljiva pomankljivost
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da stranka nima pravnega naslednika, takšna pomanjkljivost pa ni odpravljiva. Tako je podana situacija, ko je pritožba vložena zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, zaradi česar je postala nedovoljena.
Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – naročilnica
Z naročilnico št. 7/2010 je tožena stranka prevzela (glede na podizvajalsko pogodbo) novo obveznost, ki se je odrazila tudi v dodatnem predračunu tožene stranke k predračunu K 1-0173/09. Četudi je bil predračun sestavljen na isti dan kot sporna naročilnica, to še ne pomeni, da dodatna dela niso bila izvedena. Nasprotno - šele ob izdaji naročilnice št. 7/2010 je bilo mogoče izstaviti dodatni predračun, saj prej za kaj takšnega ni bilo podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079125
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 8.
objektivna odgovornost – mokra in spolzka tla – nevarna stvar –opozorilna tabla - očitna pisna pomota
Mokra tla v bolniški sobi sama po sebi niso nevarna stvar. Če so postala nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, to ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V tem primeru je odgovornost lahko le krivdna in ne objektivna.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ureditev meje – spor o lastnini – kriterij močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – domneva močnejše pravice – priposestvovanje – vrednost spornega predmeta
Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.
poroštvena pogodba – poroštvo države - obvestilo poroka o neplačilu kreditne obveznosti s strani dolžnika - zapadlosti terjatve zoper dolžnika
Zaradi specifičnih določb ZMPDP upnik z obvestilom o tem, da dolžnik ni poravnal kreditne obveznosti, še ne uveljavlja plačila poroštvene obveznosti. Obvestilo in uveljavitev zahtevka za plačilo sta dve ločeni fazi postopka za poplačilo. Do prve mora priti v petih delovnih dneh po zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Nato mora upnik izkoristiti vse zakonske možnosti za izterjavo dolga od glavnega dolžnika. Šele v kolikor tudi po tem ni v celoti poplačan, lahko plačilo razlike zahteva od poroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074192
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3100.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – vzročna zveza – škodni dogodek kot sprožilni moment – stanje pred škodnim dogodkom – odvetniška nagrada
Upoštevajo se tudi težave bolezenskega značaja, ki jih pred škodnim dogodkom ni bilo, če poškodba predstavlja sprožilni moment, vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Dejstvo, da odvetnica toženke ni vlagala pripravljalnih vlog, ne nudi podlage, da se ne prizna nagrada za postopek.
V 11. točki 3. člena Pravilnika je določeno, da je med povzročitelji komunalnih odpadkov tudi vsaka fizična oseba, ki opravlja samostojno poslovno dejavnost in ima v občini sedež dejavnosti. Tožena stranka ima na naslovu P., registrirano dejavnost, zato je nedvomno uporabnik gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo zagotavlja tožeča stranka. Kjer ima namreč samostojni podjetnik registrirano dejavnost, tam tudi plačuje dajatve za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato tožene stranke ne odvezuje obveznosti plačila zaračunanih stroškov dejstvo, da na naslovu sedeža odpadki iz dejavnosti naj ne bi nastajali.
predpogodba – alternativne obveznosti – sočasna izpolnitev – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – zahtevek na sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
O alternativni obveznosti govorimo kadar ima kakšna obveznost dva ali več predmetov. V obravnavani zadevi pa je obveznost toženih strank odkupiti poslovni delež tožeče stranke v družbi K. d.o.o.. Res je sicer, da bi toženi stranki svojo obveznost izpolnili tudi tako, da bi našli tretjo osebo kot kupca tega poslovnega deleža, vendar gre kljub temu le za en predmet izpolnitve.
V dvostranskih pogodbah nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev.
Podredni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo, ker mora biti Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar sodba ne more nadomestiti pogodbe. Navedena oblika je predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe. Le-ta pa je lahko predpisana zaradi varstva interesov pogodbenih strank ali/in zaradi varstva širših (javnih) interesov. Sodba izdana v pravdnem postopku, katere izrek nadomešča pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, zagotavlja oboje, zato ni nobenega dvoma, da lahko sodba nadomešča pogodbo, ki bi sicer morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor – višina odškodnine
Pri odškodninah zaradi smrti bližnjega mora biti sodišče še posebej pozorno, da odškodnina ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, ker gre za posredne oškodovance in posebej zaradi pietete do pokojnika. Intenziteta čustvene navezanosti in prepletenost ter intenzivnost odnosov znotraj življenjske skupnosti in ravnanja oškodovancev po smrti bližnjega odločilno vplivajo na presojo sodišča, ko ocenjuje, katera je tista višina denarne odškodnine, ki je pravična in bo glede na konkretne okoliščine primera, ob upoštevanju sodne prakse pri priznavanju odškodnin v podobnih primerih, predstavljala za oškodovance pravično zadoščenje in ne bo v nasprotju z njeno naravo in namenom.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.