Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 36.
obveznost plačila - plača - plačilo razlike plače - dodatek za nočno in nedeljsko delo - pogodbena kazen
Pri pogodbeni kazni gre za institut delovnega prava, ki je predmet dogovora strank kolektivne pogodbe, njen namen pa je v preprečevanju nezakonitega ravnanja delodajalcev v zvezi z odpovedjo pogodb o zaposlitvi delavcev. Zato se pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti pri odločitvi o pogodbeni kazni v delovnem sporu ne uporabljajo.
plača - dodatek - povečan obseg dela in obremenitev - vojak
Dodatek v višini 20 % za povečan obseg dela in obremenitev po drugem odstavku 59. člena ZSSloV je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila vlada na predlog ministrstva za posamezno formacijo. Tožnik je bil razporejen na novo formacijsko dolžnost, kjer takšen dodatek ni bil predviden, takšno delo pa je tudi dejansko opravljal. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo 20 % dodatka k osnovni plači, ni utemeljen.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu s katerim je storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo, določilo najdaljši zakonski rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program, nadaljnje podaljševanje tega roka ni možno.
ZDR člen 73, 73/1, 103. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Med toženima strankama je prišlo do prenosa glavne dejavnosti (dejavnosti varovanja), zato gre za spremembo delodajalca iz 73. člena ZDR. Drugotožena stranka bi morala prevzeti vse delavce prvotožene, ki pa bi jim nato lahko - če bi za to obstajali utemeljeni poslovni razlogi - odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov skladno z določbami ZDR.
Dejavnosti prvotožene stranke ne gre presojati in deliti glede na posamezna delovna mesta, temveč je potrebno ločiti med glavno in pomožno dejavnostjo - glavna dejavnost prvotožene stranke je bila opravljanje storitev varovanja, tej dejavnosti pa so služila delovna mesta komercialistov, poslovne sekretarke ipd., to pa so delovna mesta, brez katerih ne more obstajati glavna dejavnost, torej gre za pomožno dejavnost. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je bil cilj prenosa prenehanje prvotožene stranke, je utemeljen tudi tožbeni zahtevek četrte in pete tožeče stranke (ki sta bila zaposlena na delovnem mestu komercialni referent oziroma poslovni sekretar) na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reparacijski in reintegracijski zahtevek.
vročanje – sprememba naslova – spor majhne vrednosti
Stranka mora v postopku računati s tem, da ji bo potrebno vročati sodna pisanja, in njena odgovornost je poskrbeti za njihov dejanski prevzem. Zato mora stranka, če do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, to takoj sporočiti sodišču.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka je sprejela odločitev, da se število zaposlenih zmanjša. V nabavi tožene stranke so bile najprej zaposlene tri osebe, nato pa so ugotovili, da ni dela za vse tri zaposlene, kar je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Tožnikovo delo so razporedili na preostale zaposlene. Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR ter prenehanje potrebe po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 96/2, 97, 103, 107, 108, 108/1. ZGD-1 člen 404.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - likvidacija - drugi primeri prenehanja delodajalca
Tožena stranka je že ob sprejetju sklepa o likvidaciji vedela, da bo postalo nepotrebno delo vseh 69 delavcev. Odpovedi iz poslovnega razloga zaradi uvedene likvidacije je pričela pošiljati 28. 8. 2012, ko je odpoved poslala osmim delavcem. Nato je 18. 9. 2012 odpoved poslala eni delavki, 25. 9. 2012 šestim delavcem, 9. 10. 2012 štirim delavcem, 10. 10. 2012 dvema delavkama in 12. 11. 2012 šestim delavcem (med njimi tudi tožniku). Skupno je bila odpoved zaradi uvedene likvidacije v času od 28. 8. 2012 do 12. 11. 2012 podana 27 delavcem. Zato bi tožena stranka morala upoštevati določbe ZDR o odpovedi večjemu številu delavcev, saj je obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev obstajala (96. člen ZDR). Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS, ko je utemeljenost tožbenega zahtevka glede nezakonitosti odpovedi ugotovilo na podlagi navedb, da je šlo za odpoved večjemu številu delavcev v postopku redne likvidacije družbe, pri čemer delodajalec pri podaji odpovedi ni spoštoval programa razreševanja presežnih delavcev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi v nasprotju s 115. členom ZDR, ki določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
odškodninska odgovornost lastnika stanovanja zaradi izliva vode ob dotrajani vodovodni napeljavi – višja sila – naključje – izliv vode – nevarna dejavnost – skrbnost pri vzdrževanju vodovodne napeljave
Običajna raba vodovodnih cevi v stanovanju ne sodi med nevarne dejavnosti. Do predmetnega škodnega dogodka bi dejansko lahko prišlo tudi po naključju. Za naključje gre takrat, ko oseba izpolni svojo dolžnostno ravnanje v tolikšni meri, kot ji to narekujejo objektivne okoliščine in kot ji omogočajo njene individualne lastnosti, pa vseeno nastane prepovedana posledica.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/3. ZDR/90 člen 95, 98, 99.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - suspenz - nadomestilo plače - plačilo razlike plače
Tožena stranka je zoper tožnika uvedla postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz odpovednega razloga iz prve in druge alineje prvega 111. člena ZDR ter hkrati s tem izdala tožniku sklep o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi. V konkretnem primeru so bili tako izpolnjeni zakonski pogoji za izrečeno prepoved opravljanja dela v času trajanja postopka izredne odpovedi (tretji odstavek 111. člena ZDR).
Sedanja zakonska ureditev prepovedi opravljanja dela iz določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR, vključno s pravico do nadomestila plače za čas trajanja postopka izredne odpovedi, se razlikuje od prejšnje ureditve začasne odstranitve (suspenza) delavca, opredeljene v določbah od 95. do 99. člena prej veljavnega ZDR/90. V tej zvezi sta določbi 98. in 99. členov ZDR/90 izrecno navajali primere, v katerih je bil delavec, ki je bil začasno odstranjen z delovnega mesta in razporejen na drugo delovno mesto oziroma začasno odstranjen iz organizacije, upravičen do izplačila razlike v plači do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal na svojem delovnem mestu. Vendar takšne določbe, ki bi nudila pravno podlago za izplačilo preostale polovice nadomestila plače (brez predhodne ugotovitve nezakonitosti prepovedi opravljanja dela), sedaj veljavni ZDR ne vsebuje. To pa pomeni, da bo moral tožnik v primeru, če bo z ugotovitvijo nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, glede katere še teče postopek pred delovnim sodiščem v drugi zadevi, uspel, z novo tožbo uveljavljati izplačilo pripadajoče razlike v plači.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sporazum - odpoved pravici - poravnava
Tožnik je podpisal sporazum, na podlagi katerega je potrdil prejem denarnega zneska in se odpovedal vsakršnim odškodninskim zahtevkom nasproti toženi stranki iz naslova obravnavane nezgode pri delu (prometne nesreče). Sporazum je veljaven in sklenjen brez napak volje in ni bil napisan na s strani tožnika vnaprej „bianco“ podpisanem papirju. Tožena stranka je tožniku v sporazumu dogovorjen denarni znesek izplačala. Tožnik se je s sporazumom, sklenjenim pol leta po nezgodi, ko je po končanem zdravljenju že opravljal svoje delo voznika, odpovedal vsem odškodninskim zahtevkom nasproti toženi stranki. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino za obravnavani škodni dogodek, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074700
ZGD-1 člen 266, 283. OZ člen 13, 13/1, 18, 18/1, 69, 69/1, 73, 73/1, 86, 86/1.
plačilo storitev poslovodenja – ničnost pogodbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – predsednik nadzornega sveta – naknadna odobritev uprave – konkludentna izjava volje – falsus procurator
Pogodba, tudi gospodarska, se lahko sklene po zastopniku. Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (izrecno ali s konkludentnimi ravnanji). Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.
ZIZ člen 41, 41/2-6, 44, 44/3, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 436, 436/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločba domačega sodišča – zavarovanje s predhodno odredbo – zanikanje obstoja obligacijskega razmerja z upnikom – domnevna nevarnost
Izvršilno sodišče je v sklepu o izvršbi odločalo tako o terjatvi kot o stroških, pri čemer v tem delu izvršilno sodišče (po uspešnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni razveljavilo, temveč je odločilo, da se bo o terjatvi in stroških odločalo v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem (enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog).
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (enako kot plačilni nalog) v dajatvenem delu (ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiv) je šteti kot odločbo domačega sodišča v skladu s prvim odstavkom 257. člena ZIZ.
V skladu s 180. členom ZPP mora tožba natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva (vsa dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, dokaze, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo, in konkretizirano postavljen tožbeni zahtevek). Povsem enake vsebinske zahteve veljajo tudi za nasprotno tožbo. Pobotni ugovor mora vsebovati smiselno enake sestavine kot jih mora tožba (razen tožbenega predloga), saj je sodišče dolžno o obstoju v pobot uveljavljene terjatve odločiti o izreku sodne odločbe, ki postane nato pravnomočen in tudi izvršljiv.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec mora pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dokazati, da obstoji ekonomski, tehnološki, strukturni in podobni razlog za prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični. Delodajalcu ni potrebno obrazložiti potrebnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela. Delodajalec se lahko odloči za drugačno organizacijo ali način dela tudi tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo da zunanjim izvajalcem. Dejstvo, da je tožena stranka le pretežni del nalog tožnice (zahtevnejše naloge) prenesla na regionalni nivo in da so določene naloge tožnice še obstajale in v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice, niso bile razporejene drugim delavcem, ne vpliva na samo zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prav tako na zakonitost odpovedi ne vpliva, da je tožena stranka, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, zaposlila na novo sistemizirano delovno mesto drugega delavca. Delodajalec je namreč dolžan ugotavljati, ali je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma, ali ga je možno dokvalificirati, le do podaje same odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam po izteku zakonsko določenega roka, saj je bila sodna odločba pravilno vročena le njegovemu pooblaščencu- odvetniku, ki pa v 15-dnevnem zakonskem roku pritožbe ni vložil. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, ga je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP zavrniti.