regulacijska začasna odredba – nedenarna terjatev – verjetnost terjatve – nespecificiranost zahtevka – nenadomestljiva škoda – splošno znane razmere v gradbeništvu
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Tudi pri obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na strankine trditve in dokaze. Pogoj za uspeh predlagatelja je, da najprej navede konkretna dejstva, ki nudijo podlago konkretnemu predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Pritožnik je šele v svoji pritožbi popravil svojo trditveno podlago tako, da je sedaj razvidno, na katere evidenčne liste naj bi se nesporna količina odvoženega materiala nanašala.
nasilje v družini – pogoji za izdajo ukrepa – verjetnost – prepoved približevanja – nesorazmernost ukrepa
Postopki za izrekanje ukrepov po ZPND so posebni nepravdni postopki, ki so nujni in terjajo prednostno obravnavo, ukrepi, ki se lahko izrečejo po tem zakonu, pa so začasni. Vse to hkrati pomeni, da dokazni postopek ne more biti posebej obsežen in izčrpen, v posledici česar zatrjevana dejstva niso nujno ugotovljena z visoko stopnjo verjetnosti: zadostuje nižja stopnja, in sicer zadostuje, da so pogoji za izdajo ukrepa verjetno izkazani.
Tožnik je upravičen tudi do plačila nagrade za sestavo prodajne pogodbe. Odvetnik se namreč v skladu z mandatno pogodbo prizadeva, da delo opravi, ni pa odgovoren za končni uspeh (sklenitveno fazo) pogodbe.
Sodišče je ugotovilo obseg zapuščine, dejstvo, da so se ostali dediči dedovanju odpovedali, da pa se pritožnik dedovanju po zapustniku ni odpovedal, zato ga je pravilno in zakonito razglasilo za (edinega) dediča do celotne zapuščine
ZD člen 213, 213/4, 213/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave – izločitev iz zapuščine – skupno premoženje zakoncev – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine
Stranka, ki ne vloži tožbe v roku, določenem v sklepu o napotitvi na pravdo, ni prekludirana za uveljavljanje svojih pravic. Če ne vloži tožbe v roku, zapuščinsko sodišče nadaljuje postopek ne glede na zahtevke, glede katerih jo je napotilo na pravdo, lahko pa stranke v tem primeru še po koncu zapuščinskega postopka sprožijo pravdo.
Zakonska obveznost preživljanja mladoletnih otrok ima prednost pred težavnostjo zaposlitve, ki naj bi toženca fizično izčrpavala. Najmanj dohodek iz samovoljno opuščene zaposlitve, ki ga je toženec prejemal v višini 700,00 EUR, je tako lahko izhodišče za določitev njegove pridobitne zmožnosti.
društvo - razveljavitev sklepov skupščine – sklic skupščine – članstvo v društvu
Jedro spora je vprašanje, ali so bile tožniku kot bivšemu članu tožene stranke kršene pravice člana društva zaradi prenehanja vseh funkcij in odvzema vseh pooblastil v organih tožene stranke.
ZZZDR člen 51, 52/1, 59, 59/1. ZPP člen 11, 13, 19, 19/2.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja – delitev v pravdnem postopku – načelo realne subrogacije – protipravnost – izgubljeni dobiček – sporazum med zakoncama - ugovor stvarne nepristojnosti
Predmet delitve je skupno premoženje, ki ima zaradi toženčeve odtujitve drugačno usodo od ostalega skupnega premoženja, zato obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo odločanje samó o tem delu skupnega premoženja. Namesto denarnih sredstev, s katerimi je toženec razpolagal, v skupno premoženje sodi terjatev do toženca.
ZD člen 28, 28/3, 136, 136/2, 138, 140, 214, 214/2, 214/2-2. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 14, 15, 15/1.
dedovanje zaščitene kmetije – čista vrednost zapuščine – nujni delež – izplačilo nujnega deleža – rok izplačila nujnega deleža – izjava o odstopu dednega deleža – nepreklicnost izjave
Ugotovitev čiste vrednosti zapuščine ima en sam namen. Služi izračunanju nujnega deleža oziroma glede na določilo 14. člena ZDKG ugotovitvi njegove denarne vrednosti.
Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.
Iz spisa se morajo izločiti dokazi, za katere je ugotovljeno, da so bili pridobljeni z kršitvijo z Ustavo RS določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, da se ti dokazi ne nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanja, ampak na kaznivo dejanja za katerega je bil zoper obtoženca s sklepom pravnomočno ustavljen postopek zaradi zastaranja. Ti dokazi ne smejo biti uporabljeni kot dokaz.
Iz trditev in dokazov tožeče stranke izhaja, da jo je tožena stranka z elektronskim sporočilom z dne 16. 9. 2013 obvestila, da se je odločila za prekinitev pogajanj in ji nepremičnine v K. ne bo prodala. Z navedenim sporočilom tožeča stranka ni izkazala konkretizirane nevarnosti, da bo tožena stranka nepremičnino prodala tretji osebi.
ZPP člen 212, 287, 287/1, 324, 324/4, 496, 496/1, 496/5. ZIZ člen 62/2.
postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložitev sodbe – informativni dokaz
Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZIZ po razveljavitvi izvršilnega sklepa v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej po postopku za izdajo plačilnega naloga. Zato ni dvoma, da je v predmetnem gospodarskem sporu prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo sodbe brez podrobnejše obrazložitve v 1. odstavku 496. člena ZPP.
Informativnih dokazov, ki bi dopolnjevali nepopolne in zato nepreizkusljive navedbe o neizvedbi del, procesno pravo ne dopušča.
povrnitev pravdnih stroškov - zavrženje tožbe - uspeh v pravdi - potrebni stroški - sosporniki - stroški za nesmotrna procesna dejanja sodišča
Stroške za morebiti nesmotrna procesna dejanja sodišča mora kriti tista stranka, ki glede na izid pravde nosi stroškovno breme.
Po prvem odstavku 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, če niso solidarno zavezani. To pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.
Tožnik mora, če je sodišče njegovo tožbo zavrglo ali njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni strani, razen kadar imajo skupnega pooblaščenca.
Zakonska pravila o oprostitvi stroškov ne posegajo v pravni položaj nasprotne stranke, ker oprostitev stroškov učinkuje le glede lastnih stroškov. Če pa oproščena stranka pravdo izgubi, mora v vsakem primeru nasprotniku povrniti njegove pravdne stroške.
vpis spremembe družbene pogodbe - prekinitev postopka - spor o dejstvih - nadomestni sklep
Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 132. ZNP člen 30, 30/1, 30/2.
udeleženci zemljiškoknjižnega postopka – pridobitev položaja udeleženca – vročitev sklepa o vpisu
Pritožnika v obravnavani zadevi nista niti predlagatelja postopka niti osebi, v katerih korist je bil vpis predlagan ali osebi, proti katerima je bil vpis opravljen, temveč je v njuno korist zaznamovan le spor o pridobitvi lastninske pravice, zato jima prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno vročati sklepa o vpisu.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ustavitev postopka
Da si obveznosti ni obračunala, ker je bila insolventna in ni več poslovala, ne more biti upoštevno, saj kaže na to, da se je dolžnica za to odločila zavestno; vsaki odrasli osebi je namreč jasno, da nemožnost plačila ne vpliva na obstoj davčne obveznosti.
ZZK-1 člen 40, 40/1. ZNP člen 110. SPZ člen 69, 69/1, 69/2. ZTLR člen 16, 16/1, 16/3.
prepoved odtujitve in obremenitve – učinki vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve – ovira za nadaljnje vpise – sodna poravnava v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja – pravno-poslovno razpolaganje z nepremičnino
Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja na podlagi sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja, saj je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki so posledica pravno-poslovne razpolage.
obrazloženost zavrnitve dokazov – načelo kontradiktornosti – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v drugem postopku
Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti ali očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Načelo kontradiktornosti ne dovoljuje uporabe izvedenskih mnenj, ki so bila izdelana v drugih (četudi sodnih) postopkih, v katerih katera od strank ni sodelovala in zato ni imela možnosti biti navzoča ob izvajanju tega dokaza, postavljati izvedencu vprašanj, zahtevati od njega pojasnil, se izjaviti o njegovem izvidu in mnenju ter glede tega podati svojega pravnega nadziranja.