OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078326
ZPP člen 212, 214, 214/2, 452.
ugovor zoper sklep o izvršbi – neprerekana dejstva – zaslišanje strank – odločitev na podlagi listinskih dokazov – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Pravdna stranka mora izvedbo naroka sama izrecno zahtevati, in to že vnaprej, v svojih pisnih vlogah. Morebitni dokazni predlog za zaslišanje strank še ne pomeni tudi zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodi.
Golo nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja med strankama v fazi ugovora zoper sklep o izvršbi ne more izničiti domneve o priznanju celega sklopa pravno relevantnih dejstev glede utemeljenosti izstavljenih računov in s tem obstoja ter višine terjatve, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v svoji pripravljalni vlogi.
Iz trditev in dokazov tožeče stranke izhaja, da jo je tožena stranka z elektronskim sporočilom z dne 16. 9. 2013 obvestila, da se je odločila za prekinitev pogajanj in ji nepremičnine v K. ne bo prodala. Z navedenim sporočilom tožeča stranka ni izkazala konkretizirane nevarnosti, da bo tožena stranka nepremičnino prodala tretji osebi.
ZPP člen 212, 287, 287/1, 324, 324/4, 496, 496/1, 496/5. ZIZ člen 62/2.
postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložitev sodbe – informativni dokaz
Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZIZ po razveljavitvi izvršilnega sklepa v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej po postopku za izdajo plačilnega naloga. Zato ni dvoma, da je v predmetnem gospodarskem sporu prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo sodbe brez podrobnejše obrazložitve v 1. odstavku 496. člena ZPP.
Informativnih dokazov, ki bi dopolnjevali nepopolne in zato nepreizkusljive navedbe o neizvedbi del, procesno pravo ne dopušča.
povrnitev pravdnih stroškov - zavrženje tožbe - uspeh v pravdi - potrebni stroški - sosporniki - stroški za nesmotrna procesna dejanja sodišča
Stroške za morebiti nesmotrna procesna dejanja sodišča mora kriti tista stranka, ki glede na izid pravde nosi stroškovno breme.
Po prvem odstavku 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, če niso solidarno zavezani. To pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.
Tožnik mora, če je sodišče njegovo tožbo zavrglo ali njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni strani, razen kadar imajo skupnega pooblaščenca.
Zakonska pravila o oprostitvi stroškov ne posegajo v pravni položaj nasprotne stranke, ker oprostitev stroškov učinkuje le glede lastnih stroškov. Če pa oproščena stranka pravdo izgubi, mora v vsakem primeru nasprotniku povrniti njegove pravdne stroške.
zaznamba sklepa o izvršbi - izvršba na delež družbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika
Izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi registrskemu sodišču zaradi zaznambe sklepa v sodnem registru takoj po izdaji le-tega. Vročitev sklepa o izvršbi družbi in družbeniku ni pogoj za zaznambo sklepa v sodnem registru.
Za posel, ki presega okvir poslov rednega opravljanja, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Posledično ni odločilno, ali sta tožnika v času izvajanja del imela veljavno oblastveno dovoljenje ali ne, pač pa ali sta imela za opravljene posege potrebno soglasje solastnikov.
Ker tožnica sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za (do)plačilo sodne takse, ni plačala, je (šteje se, da je) tožbo umaknila, zaradi česar je dolžna toženki povrniti pravdne stroške.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – zavrnilna zamudna sodba – lahka telesna poškodba – odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe le glede enega od več zahtevkov ali le glede dela tožbenega zahtevka, bo sodišče torej izdalo zamudno sodbo le glede tega (dela) zahtevka, o preostalem delu pa bo lahko odločilo s t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo.
V skladu z 12. členom ZST-1 (prvi do tretji odstavek) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mora svojemu predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrže.
Sodišče je ugotovilo obseg zapuščine, dejstvo, da so se ostali dediči dedovanju odpovedali, da pa se pritožnik dedovanju po zapustniku ni odpovedal, zato ga je pravilno in zakonito razglasilo za (edinega) dediča do celotne zapuščine
ZD člen 213, 213/4, 213/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – nadaljevanje zapuščinske obravnave – izločitev iz zapuščine – skupno premoženje zakoncev – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – sprememba identitete nepremičnine
Stranka, ki ne vloži tožbe v roku, določenem v sklepu o napotitvi na pravdo, ni prekludirana za uveljavljanje svojih pravic. Če ne vloži tožbe v roku, zapuščinsko sodišče nadaljuje postopek ne glede na zahtevke, glede katerih jo je napotilo na pravdo, lahko pa stranke v tem primeru še po koncu zapuščinskega postopka sprožijo pravdo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073293
ZIZ člen 272, 272/2. SPZ člen 37.
začasna odredba – obremenitev nepremičnine – omejitev lastninske pravice
Ni res, da obremenitev nepremičnine predstavlja le ustanovitev stvarne pravice na nepremičnini, ne pa obligacijska pravica, kot je npr. zakup. Nedvomno namreč predstavlja za nepremičnino njen zakup breme, saj je imetnik lastninske pravice v takem primeru občutno prikrajšan v izvrševanju lastninske pravice, zlasti ob upoštevanju vseh upravičenj, ki mu jih ta daje.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071730
SPZ člen 67. SZ-1 člen 25, 29.
soglasje solastnikov za vpetje strešne konstrukcije – soglasje za poseg v sosednjo nepremičnino – nadomestitev soglasja nasprotnih udeležencev s strani sodišča – postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Predlagatelj kot lastnik parcele od solastnikov sosednjega objekta skuša pridobiti soglasje za poseg v njihovo nepremičnino. Takšnega soglasja ti niso dolžni podati, niti ga ne more nadomestiti sodišče v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069701
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 457.
neskladje med listinami – priznanje dejstev – sporna dejstva – dokazno breme – neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – višina terjatve
Med izrekom in obrazložitvijo sodbe je podano neskladje, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti in ni mogoče ugotoviti, kateri znesek je pravi. Od višine terjatve tožeče stranke pa je odvisna tudi višina v pobot uveljavljane terjatve, zato preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč tudi v drugem odstavku izreka sodbe (o obstoju pobotne terjatve).
Upiranje uporabi služeče nepremičnine predstavlja že dejanje, ki povzroči fizično oviro za izvrševanje služnosti. Povišana škarpa predstavlja dejansko oviro, zaradi katere služnosti ni bilo mogoče izvrševati.
trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze - prometna nesreča
V skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s 131. členom OZ je bilo na tožniku trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze z zatrjevano zavarovančevo kršitvijo. Vendar je bilo ugotovljeno, da škoda ni mogla nastati na tak način, kot ga je prikazoval, niti v zatrjevanem obsegu.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - namen instituta odpusta dolga
Pri določitvi preizkusnega obdobja ne gre za kazen za neplačane dolgove. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078327
ZPP člen 285. OZ člen 635, 662, 662/1, 662/2, 662/3, 663.
podjemna pogodba – napake objekta – škoda zaradi zaupanja – rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov – odgovornost za solidnost gradbe – materialno procesno vodstvo
Napaka objekta (katere vzrok je napaka projektne dokumentacije) ima v razmerju med naročnikom in projektantom značilnost škode zaradi zaupanja. Tovrstno odgovornost opredelimo kot obligacijsko pravno razmerje, v katerem je ena stranka, katere predmet izpolnitve ima stvarne napake, dolžna povrniti škodo, ki je drugi stranki nastala kot posledica premoženjsko pravnih razpolaganj te stranke, opravljene na temelju zaupanja, da stvar nima napak, druga stranka pa ima pravico zahtevati povrnitev te škode. Sodna praksa dokaj enotno zavzema stališče, da obstaja odgovornost za škodo zaradi zaupanja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake. Pravice iz odgovornosti za stvarne napake je mogoče uveljavljati v enoletnem prekluzivnem roku, ki teče od obvestila o napaki.