Pri poškodovanju policista so sodelovale tri osebe, toženca in tretji, ni pa mogoče ugotoviti, kdo izmed njih mu je povzročil katero izmed poškodb, zaradi česar na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZOR vsi trije za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063615
ZPP člen 261, 261/2, 280, 280/2.
zaslišanje stranke – vročitev vabila stranki na zaslišanje – domneva osebne vročitve – odpoved pooblastila – rok stranki za pripravo na narok – navedba pravne podlage
S tem, da se vabilo stranki na zaslišanje vroči le njenemu pooblaščencu, je dolžnost obveščanja vzpostavljena v notranjem razmerju med stranko in pooblaščencem, sodišče pa je razbremenjeno dvojnega obveščanja za isto procesno dejanje.
Dolžnost stranke je tudi, da v času trajanja, sploh pa ob morebitni odpovedi pooblastila poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena s celotnim stanjem tekočega postopka, saj sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Tega roka pa ni treba spoštovati, če se stranko vabi zaradi zaslišanja. Stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, se namreč ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje pravno pomembnih procesnih izjav volje, ampak le izjave vednosti o spornih dejstvih.
OZ člen 6, 6/2, 33, 33/2, 33/3, 52, 64, 64/1, 64/2, 65, 65/1, 844, 844/1. ZNPosr člen 14.
predpogodba - prodajna pogodba - ara
Potrdilo je glede na njegovo vsebino šteti kot predpogodbo, saj vsebuje zavezo, da se bo med tožnikoma kot prodajalcema in prvotno prvo toženko kot kupko najkasneje do dne 21. 5. 2009 sklenila (glavna) prodajna pogodba za natančno (tudi z zemljiškoknjižnimi podatki) opredeljeno stanovanje tožnikov, s čimer je opredeljen predmet (bodoče) prodajne pogodbe, v potrdilu pa je natančno določena tudi kupnina (52.500,00 EUR) ter način njenega plačila. V pisni obliki sklenjeno potrdilo o deponiranju denarja z dne 20. 3. 2009 tako vsebuje vse bistvene sestavine (glavne) prodajne pogodbe, s čimer po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpolnjuje zahteve za prodajno predpogodbo.
OZ sicer ne predvideva dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe, ga pa tudi ne prepoveduje, iz česar izhaja, da je dogovor o ari mogoč tudi ob sklenitvi predpogodbe v znak njene sklenitve (prvi odstavek 64. člena OZ) in z namenom utrditve iz nje izhajajoče obveznosti skleniti glavno pogodbo.
poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil postopka – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se (smiselno) uporabljajo (nekatera, in ne vsa) pravila postopka redne prisilne poravnave, in sicer samo tista, ki so (izrecno) navedena v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 16a, 41. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - poziv na dopolnitev - identifikacijski podatki dolžnika - dopolnitev predloga za izvršbo v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote
Če upnik v dopolnitvi predloga za izvršbo ne navede (zadostnih) zahtevanih identifikacijskih podatkov dolžnika, ostane njegov predlog za izvršbo nepopoln in ga je treba zavreči. Dokazovanje dopolnitve predloga prvič v pritožbi, pri čemer upnik niti ne trdi, da tega ni mogel storiti prej, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne more upoštevati.
časovne meje pravnomočnosti v postopku v sporih majhne vrednosti
V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje upošteva v sodbi zgolj tista dejstva, ki so obstajala do tega trenutka. V postopkih v sporih majhne vrednosti pa velja tog sistem, da je nova dejstva možno navajati le v tožbi, odgovoru na tožbo in še eni pripravljalni vlogi vsake stranke. Ob takšni zakonski ureditvi je treba časovne meje pravnomočnosti torej drugače opredeliti. Te se morajo nanašati na čas vložitve pripravljalne vloge toženca.
ZPP člen 18, 274. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 18, 19.
sodna pristojnost - upravna zadeva - ravnanje z odpadno embalažo
Obe pravdni stranki sta se pri rokovanju z odpadno embalažo dolžni podrediti javnemu interesu. Zgolj način oddajanja in prevzemanja embalaže ter druge, s tem povezane dejavnosti, sta pravdni stranki uredili pogodbeno. V upravnem postopku se zato odloča, ali tožena stranka je ali ni pravna oseba, ki je odpadno embalažo dolžna prevzemati in v kakšnem razmerju glede na druge prevzemnike odpadne embalaže.
V primeru, ko prijava ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, pač pa upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
negatorna tožba – vednost lastnika o uporabi nepremičnine s strani tretjih oseb – obligacijsko upravičenje – pridobitev stvarnopravnega upravičenja – odločanje o pritožbi v primeru prenehanja pravdne stranke – potek rokov za opravo pritožbenih procesnih dejanj - prekinitev postopka
Zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti.
S smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja
Pravna oseba ne more več zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak zgolj za delno oprostitev v primeru, če plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1. ZPP člen 7, 7/1, 287, 287/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 51, 56, 1013, 1019.
notarski zapis - izvršilni naslov - zapadlost terjatve - poroštvo - načelo kontradiktornosti - vročanje upnikovega odgovora dolžniku - dokazni predlog - neizvedba dokazov - opredelitev do dokaznega predloga stranke
Kršitev načela kontradiktornosti z opustitvijo vročanja upnikovega odgovora dolžniku v izjavo bi bila podana, če bi upnik v odgovoru na ugovor zatrjeval novo pravno pomembno dejstvo oziroma predlagal nov dokaz, sodišče prve stopnje pa bi svojo odločitev oprlo na tako zatrjevana dejstva ali predlagane dokaze.
Dodatki, s katerimi sta stranki v korist glavnega dolžnika in zato tudi v korist poroka spreminjali zapadlost na kasnejši datum, ne morejo vplivati na primernost prvotnega notarskega zapisa za izvršbo.
zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - oblikovanje cene delnic - povezane osebe
Izraba položaja odgovorne osebe je že po KZ SRS bila storjena tudi s sklenitvijo škodljive pogodbe, če je do tega prišlo z namenom pridobitve velike premoženjske koristi (sebi ali komu drugemu). Kljub temu, da vsako okoriščanje pri drugemu pomeni povzročitev škode (tokrat v obliki preplačanja vrednosti delnic), v danem primeru ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo obtožencema potrebno kot primarno očitati storitev kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ SRS, saj je namen storilcev tam drug, torej povzročitev premoženjske škode pravni osebi, kar pa se obtožencema ne očita.
O formiranju tržne cene s strani obtožencev, katera bi pri tem razpolagala z vsemi potrebnimi podatki bi bilo mogoče govoriti le, če ne bi bila obremenjena z dejstvom, da gre za povezani osebi. Da gre med obtoženim in družbo za povezani osebi, seveda ni dvoma, saj je bil ta obtoženec njen solastnik in povrhu vsega še prokurist. V takšnem primeru je potrebno realnost dogovorjene cene v smislu tržne cene presojati širše, tudi z vidika ali pogodbenikov pri tem ne vodi kakšen drug namen. Pri presoji tega vprašanja v danem primeru je tako pomembno kaj sta obtoženca o oceni delnic, s katerimi sta trgovala, vedela. Ker se delnice v tistem času niso prodajale, je za presojo pomembno njuno vedenje o tem, po kolikšni ceni te delnice prodaja banka. Povsem jasno je, da bi dogovor višje od prodajne cene banke pomenil, da gre po vsej verjetnosti za dogovor med povezanima osebama v smeri pridobitve premoženjske koristi prodajalcu.
jamčevanje za stvarne napake – neustrezno popravilo – odstop od pogodbe – vrnitev kupnine – lepotna pomanjkljivost – izrecno ali molče dogovorjene lastnosti
Ni pomembno, da je tožena stranka s popravilom zagotovila tožeči stranki funkcionalno uporabo potapljaške obleke, pač pa dejstvo, da ji po popravilu ni zagotovila takih odlik konkretne potapljaške obleke, ki jih je imela ob nakupu, to pa je nezakrpano potapljaško obleko. Pri tem gre za obleko priznanega proizvajalca potapljaških oblek, ki tudi glede na ceno, ki jo je kupec plačal, upravičuje taka njegova pričakovanja. Bistvo odprave napak je namreč zagotoviti enake lastnosti in odlike kupljene stvari, kot so bile izrecno ali molče dogovorjene ob nakupu.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1. ZFPPIPP člen 213, 213/2.
solidarna odgovornost podjetnika – prenos podjetja na d.o.o. - potrjena prisilna poravnava nad prevzemnikom premoženja – popolno poplačilo – samostojni podjetnik posameznik – odgovornost poroka po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom
Sankcija neizpolnitve prevzete obveznosti s strani prevzemne družbe je odgovornost toženca kot bivšega podjetnika, ki za obveznost do upnika odgovarja z vsem svojim premoženjem, kar kaže na njegovo solidarno odgovornost, kar pomeni, da lahko tožnica terjatev uveljavlja bodisi od obeh, bodisi le od enega izmed njiju.
Toženec je glede na njegovo solidarno odgovornost solidarni sodolžnik insolventne prevzemne družbe. Tožnica je tako proti tožencu upravičena do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper prevzemno družbo.
odškodninska odgovornost delodajalca - izgubljeni zaslužek - premoženjska škoda
Izračun materialne škode mora temeljiti na konkretnih podatkih o dejanskih izplačilih, ne pa na predpostavki, da so bili tožniku v spornem obdobju izplačani po višini enaki zneski kot v preteklem obdobju. Za pravilno odločitev o višini mesečnega prikrajšanja tožnika iz naslove izgube na dohodku zaradi nezgode pri delu je zato potrebno pridobiti podatke o tožnikovih prejemkih v spornem obdobju, na podlagi katerih bo mogoč pravilen izračun prikrajšanja.
Po določbi 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je predvidena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana delavcu pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi določbe 109. člena ZDR, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Ne glede na to pa je takšna odpravnina po navedeni določbi ZDoh-2 obdavčena z dohodnino v celoti, če je izplačana delavcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, ali če je izplačana delavcu, ki je tudi povezan z delodajalcem. Vendar pa je potrebno pri opredelitvi neobdavčenega zneska ob izplačilu odpravnine iz poslovnega razloga poleg zneska, ki je določen kot pravica iz določbe 109. člena ZDR, upoštevati tudi pravilo, da neobdavčen znesek ne sme presegati 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Tožena stranka je dolžna tožnici (ki ji je ob odpovedi pogodbe priznala odpravnino v višini treh povprečnih mesečnih plač) izplačati pripadajočo odpravnino v celotnem znesku, ki je zapadla v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja tožnice. Tožena stranka skladno s pravilno uporabo navedenih določb ZDoh-2 in ZDR ni imela podlage, da je tožnici od pripadajočega zneska odpravnine odtegnila znesek na račun dohodnine.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti – ugovor zastaranja
Po prvem odstavku 9. člena ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Ker je sporna taksna obveznost nastala 13.4.2011, bi relativno zastaranje nastopilo šele 31.12.2013 in ne že 13.4.2013, kot zmotno meni pritožba.
Ker je prišlo do razdrtja kreditne pogodbe, ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z razdrtjem dospel naenkrat celoten preostanek upničine terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno dajatev, za katero velja splošni, petletni zastaralni rok.
OZ člen 9, 88, 88/1. ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136/3, 138.
stroški bivanja - dolžnost izpolnitve obveznosti - zadrževanje in pobot izplačila plače - soglasje delavca - ničnost pogodbenega določila - plačilo za delo
Iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, izhaja, da je delodajalec dolžan priskrbeti delavcu v njegovo breme začasno bivališče, plačilo za bivanje pa bo delodajalec odtegnil od plače delavca. Pogodba vsebuje delavčevo izrecno izjavo, da dovoljuje, da se mu od plače odtegnejo vsa plačila delodajalca, opravljena v njegovo korist, pri čemer so v tem okviru mišljeni tudi stroški bivanja v okolici območja sedeža podjetja. Ker delavec ne more dati soglasja za pobot izplačila plače pred nastankom delodajalčeve terjatve (2. in 3. odst. 136. čl. ZDR), se pogodba o zaposlitvi v delu, ki določa, da bo delodajalec plačilo za bivanje odtegnil od plače delavca, pri čemer je delavec dovoljenje za odtegovanje od plače dal vnaprej, ne sme uporabljati.
Pravdni stranki se nista dogovorili, da bo zagotavljanje prenočišča oblika plačila delavcu, zato pri odločanju v tem sporu ne pride v poštev uporaba določbe 138. člena ZDR, ki ureja takšne primere. Terjatev tožeče stranke za plačilo prenočišča je nastajala in hkrati zapadla periodično, in sicer s pretekom vsakega meseca, v katerem je tožeča stranka zagotavljala prenočišče tožencu, ta pa ga je uporabljal. Tožeča stranka je plačilo stroškov bivanja za določeno obdobje od toženca terjala in mu za to postavila 8-dnevni rok. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov prenočišča za vtoževano obdobje utemeljen.