Tožeča stranka je izkazala, da je lastnica nepremičnine, kot izhaja iz izpiska iz zemljiške knjige, zato se domneva, da je stvar njena. Tožena stranka, ki trdi nasprotno, pa bi morala dokazati, da ima določena upravičenja na parceli, kar pa ji v tej fazi postopka ni uspelo. Sklicuje se na obligacijska razmerja med strankama, na podlagi katerih je pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo na sporni parceli. Četudi je tožena stranka gradbeno dovoljenje pridobila, to na stvarnopravna razmerja med strankama ne vpliva, zato pri gradbenem dovoljenju ne gre za odločbo, ki bi v stvarnopravnem smislu omogočala določene posege, ampak gre le za odločbo, ki z gradbeno tehničnega stališča ugotavlja, da je določen poseg možen.
Procesna določba iz 12. tč. 2 odst. 339. čl. ZPP sankcionira oz. preprečuje ponovno odločanje o istih zahtevkih med istima strankama. Tožbeni zahtevek pa je isti, kadar je temelj dveh zahtevkov isti in če je ista tudi njegova vsebina. Kadar si stojita nasproti sklepčna in nesklepčna tožba, zahtevek na podlagi nesklepčne tožbe pa je bil zavrnjen, ni mogoče govoriti o pravnomočno razsojeni zadevi.
Ker vročitev tožbe, na podlagi katere je bila izdana zamudna sodba, ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP, je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo obnovo postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP, potem, ko je ugotovilo, da je predlog za obnovo postopka pravočasen.
ZPol kot poseben zakon v poglavju o disciplinski in odškodninski odgovornosti ne vsebuje določb, kdo lahko poda zahtevo oz. uvede disciplinski postopek zoper delavce policije, zaradi česar je glede tega potrebno izhajati iz določbe 49. čl. v zvezi s 1. čl. ZDDO, po katerem začne disciplinski postopek predstojnik po lastni iniciativi ali na zahtevo vodje organizacijske enote, ob tem pa ima vsak delavec v organu pravico dati pobudo za začetek postopka. Tožnikov nadrejeni delavec komandir postaje prometne milice Maribor (ki je organizacijska enota policijske uprave Maribor) je legitimen predlagatelj disciplinskega postopka.
ZDR (1990) člen 36, 36f. ZPPSL (1989) člen 93, 93/1, 129, 130.
odpravnina - trajni presežek - delovnopravna kontinuiteta - prenehanje delovnega razmerja v stečaju - prodaja pravne osebe v stečaju
Delovnopravna kontinuiteta je po določbah samega zakona s stečajem pretrgana. Zato ob prenehanju delovnega razmerja pri odmeri odpravnine po 36f. čl. ZDR ni mogoče upoštevati tudi delovne dobe, ki jo je tožnica dosegla pred letom 1992, ko ji je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja. Na kontinuiteto delovnega razmerja nima vpliva dejstvo, da je tožeča stranka po začetku stečaja sklenila delovno razmerje s stečajnim upraviteljem in tudi ne dejstvo, da je bila kasneje družba v stečaju, v kateri je tožeča stranka delala na podlagi pogodbe s stečajnim upraviteljem, prodana.
ZGD člen 438, 439, 438, 439. ZSReg člen 29, 30, 29, 30.
prokura
V konkretni zadevi je predlagatelj organiziran kot kapitalska družba - družba z omejeno odgovornostjo, v kateri ZGD namreč le na splošno dopušča, da družba lahko podeli prokuro, ne pa tudi, kdo v njej je za to pristojen. Zato bi poslovodja lahko imenoval prokurista le, če bi to določala družbena pogodba.
ZTPDR člen 80, 83, 83/2, 80, 83, 83/2. ZIZ člen 3, 270, 270/1, 272, 272/1, 3, 270, 270/1, 272, 272/1.
začasna odredba - delovna uspešnost - razlika v plačah - zavarovanje denarne terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - sorazmerni del
1. Spor o oceni delovne uspešnosti sodi med nedenarne terjatve, zato mora delavec najprej zahtevati varstvo svojih pravic pri delodajalcu, ki je procesna predpostavka za sodno varstvo.
2. Pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe mora sodišče upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Z začasno odredbo ni mogoče posegati v premoženje dolžnika v večjem obsegu, kot pa je to potrebno za zavarovanje terjatve, ki jo upnik uveljavlja proti dolžniku. Če upnik verjetno izkaže le terjatev glede izplačila razlike v plači (5 % plače), potem predlagana začasna odredba na prepoved odtujitve ali obremenitve več nepremičnin ne upošteva načela sorazmernosti med vrednostjo dosedaj verjetno izkazane terjatve in vrednostnjo nepremičnine, ki naj bi služile za zavarovanje te terjatve.
V primeru, da je sklep o motenju posesti, ki tožencu nalaga kakšno dejanje, vročen tožniku kasneje kot tožencu, lahko 30-dnevni rok po 429. čl. ZPP prične teči šele od dneva vročitve izvršilnega naslova tožniku, čeprav se je (toženčev) paricijski rok iztekel že pred tem.