• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>
  • 61.
    VSC sodba Kp 237/2004
    14.9.2004
    kazensko procesno pravo
    VSC01038
    ZKP člen 385, 397, 397/4, 385, 397, 397/4.
    sprememba obtožbe - prepoved
    Če je obtožba v novem sojenju, do katerega je prišlo zaradi razveljavitve prve obsodilne sodbe na podlagi obtoženčeve pritožbe, spremenjena tako, da se obtožencu očita povsem drugo kaznivo dejanje in sodišče 1. st. na podlagi tako spremenjene obtožbe izda obsodilno sodbo, gre za kršitev prepovedi po 305. čl. ZKP.

     
  • 62.
    VSK sodba I Cp 541/2003
    14.9.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01097
    ODZ paragraf 948.
    darilna pogodba - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti
    Toženka ni naredila ničesar, kar bi lahko predstavljalo veliko nehvaležnost. Odsotnost vsakršnih stikov med strankama, prodaja stanovanja v K. in darilna pogodba, s katero je toženka podarila stanovanje v A. svojemu sinu, ni tako ravnanje, ki bi predstavljalo veliko nehvaležnost. Trditvena podlaga tožbe ne utemeljuje niti tožbenega zahtevka za razvezo darilne pogodbe, niti podrejenega zahtevka na ugotovitev neveljavnosti te pogodbe, zahtevek na vrnitev darila (ki sicer ne bi bil utemeljen) pa niti ni bil postavljen.
  • 63.
    VSK sodba I Cp 753/2003
    14.9.2004
    obligacijsko pravo
    VSK01014
    ZOR člen 414, 414/1, 414, 414/1.
    solidarna odgovornost
    Solidarna obveznost je ena obveznost in preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov ali pa s plačilom delnih izpolnitev večih, v obravnavanem primeru dveh solidarnih dolžnikov. Če je zoper enega solidarnega dolžnika že izdana pravnomočna sodba, kot je bilo v tem primeru, nato pa se vodi postopek zoper drugega in so ločeno obsojeni kot samostojni dolžniki obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Tako sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze.

     
  • 64.
    VSL sklep II Cp 1506/2004
    13.9.2004
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50108
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    motenje posesti služnosti - služnostna pravica - prenehanje terjatve
    Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, bo

    posestnik le toliko časa varovan v posesti stvari ali pravice, dokler

    mu nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec,

    kot dejanski posestnik, pravico do posesti. Tisti trenutek, ko

    nasprotnik v petitorni pravdi dokaže, da ima on pravico do posesti,

    preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe

    v posestnem sporu in je podan razlog, ki preprečuje izvršbo.

     
  • 65.
    VDS sklep Pdp 1499/2002
    9.9.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02855
    ZTPDR člen 17. ZDR (1990) člen 5, 5/3, 5/3-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 41, 41/2, 41/6. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo, člen 48, 48/6.
    razporeditev delavca - sindikalni zaupnik - soglasje sindikata
    Glavni namen določb o varstvu sindikalnih zaupnikov ni v zagotavljanju privilegijev, ki jih drugi delavci ob enakih pogojih niso deležni, ampak v tem, da se jih ne postavlja v manj ugoden položaj zaradi njihove sindikalne aktivnosti.

    Sindikalnega zaupnika je brez soglasja sindikata možno prerazporediti na drugo ustrezno delovno mesto, če to narekujejo potrebe delovnega procesa ali organizacije dela. Soglasje sindikata mora delodajalec pridobiti le v primeru, če delavca prerazporedi zaradi njegove sindikalne aktivnosti. Ker pa so v praksi pogosti primeri, da se sindikalnega zaupnika sicer formalno razporedi zaradi potrebe delovnega procesa in organizacije dela, dejansko pa zaradi njegove sindikalne aktivnosti, ima sindikat možnost sprožiti postopek pomirjanja, saj tako ravnanje delodajalca kaže na šikaniranje zaradi sindikalne dejavnosti
  • 66.
    VDS sodba Pdp 627/2004
    9.9.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS03125
    ZOR člen 154, 173, 174, 154, 173, 174.
    odškodnina - nevarna dejavnost
    Delo v termoelektrarni se je izvajalo na delovnem prostoru, kjer je

    bil prisoten premogov prah, pepel in velike temperaturne razlike,

    prepih, večkat tudi mokrota zaradi brizganja vode iz ventilov. Če

    tožnik ni uporabljal respiratorjev in je na zunanjem odplavu pepela

    večkrat delal brez zaščitne azbestne obleke, krznenega brezrokavnika,

    zaradi tega, ker sta bili zanj prevelika, pretežka, in ker mu je bilo

    preveč vroče, mora sam nositi breme takšnega nepravilnega ravnanja,

    in to ne more biti v škodo tožene stranke. Tožena stranka je ravnala

    v skladu z določili varstva pri delu, ko je tožniku zagotovila

    zaščitna sredstva in ko je zagotovila, da vsebina škodljivih prašnih

    delcev ni presegala s standardi dovoljene koncentracije, zato tudi ni

    mogoče pripisati toženi stranki krivdne odgovornosti. Bistveno pri

    tem pa je, da delovno okolje ni vplivalo na tožnikovo bolezen

    sarkoidoze, ki ni na seznamu poklicnih obolenj, kar tudi izhaja iz

    izpovedb izvedencev pulmologov.

     
  • 67.
    VSM sklep I Cpg 133/2004
    9.9.2004
    STEČAJNO PRAVO
    VSM20192
    ZGD člen 315, 453, 576, 315, 453, 576. ZPPSL člen 49č, 49d, 49č, 49d. ZSReg člen 29, 29.
    prisilna poravnava
    Potrjena prisilna poravnava sanira oblične pomanjkljivosti prevzema

    in prenosa poslovnega vložka iz člena 453 ZGD.

     
  • 68.
    VDS sodba Pdp 1747/2002
    9.9.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS03073
    ZTPDR člen 17.
    razporeditev - organizacija dela
    Zmotno je stališče, da subjektivne okoliščine niso zakonit razlog za

    razporeditev, ker bi morala tožena stranka uvesti zoper tožnika

    disciplinski postopek ali postopek ugotavljanja doseganja

    pričakovanih rezultatov. Nujne potrebe delovnega procesa in

    organizacije dela so pravni standard, katerega vsebino v primeru

    spora določi sodišče glede na konkretne okoliščine primera. V spornem

    primeru je tožena stranka objektivno ocenila, da bo zagotovila

    nemoten potek delovnega procesa s prerazporeditivjo tožnika, ki kot

    upravnik pošte ni uspel vzpostaviti reda in dela organizirati tako,

    da do ponavljajočih se napak ne bi prihajalo. Porušeno zaupanje v

    odgovornega delavca predstavlja zakonsko opredlejen razlog nujne

    potrebe delovnega procesa po 17. čl. ZTPDR. Presoja, da bodo

    ugotovljene nepravilnosti odpravljene tako, da se za upravnika pošte

    imenuje drug delavec, sodi v okvir nujnih potreb delovnega procesa in

    organizacije dela. Enako je v zvezi z zadevo, ki se je vodila pod

    opr. št. Pdp 250/2001 odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi opr.

    št. VIII Ips 108/2003.

     
  • 69.
    VDS sodba Pdp 639/2004
    9.9.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02896
    ZOR člen 379, 379.
    plača - pravnomočnost
    V primeru, ko je o temelju zahtevka za izplačilo plače odločeno že s pravnomočno sodbo, je v postopku za izplačilo plač po višini potrebno glede ugovora zastaranja upoštevati 10 letni zastaralni rok, kljub temu, da je za navedeno terjatev sicer določen krajši zastaralni rok (5 let).

     
  • 70.
    VDS sklep Pdp 1286/2004
    9.9.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02726
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1, 273/1-5, 272, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1, 273/1-5.
    začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
    Če tožnik zatrjuje težko nadomestljivo škodo, ni dovolj navedba, da mu takšna škoda nastaja in predložitev potrdila o višini katasterskega dohodka ter dveh plačilnih list tožnikove žene, saj se v takšnem položaju znajdejo vsi delavci, ki izgubijo zaposlitev. Tožnik bi moral navesti, zakaj bo škoda, ki mu nastaja zaradi izgube zaposlitve, težko nadomestljiva (npr. ker ne prejema nadomestila za brezposelnost; ker mora plačevati preživnino; ker odplačuje kredite; ker mora plačevati stanovanje, sicer bo ostal brez njega; ker nima svojcev, ki bi mu pomagali ali pri katerih bi živel; ker nima možnosti druge zaposlitve ipd.)

     
  • 71.
    VDS sklep Pdp 980/2004
    9.9.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02899
    ZPP člen 14, 394, 394-10, 14, 394, 394-10.
    obnova postopka - nova dejstva - disciplinski postopek - oprostilna sodba - disciplinska odgovornost delavca
    Kazenska oprostilna sodba ne predstavlja novega dejstva oz. novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za tožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo oz. ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku.

    Dejstvo, da tožniku v kazenskem postopku niso bili dokazani elementi kaznivega dejanja, ne izključuje možnosti, da se v disciplinskem postopku pri toženi stranki ne bi ugotavljala njegova disciplinska odgovornost za kršitev delovnih obveznosti.

     
  • 72.
    VSK sklep I Cpg 11/2004
    9.9.2004
    PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
    VSK01048
    ZGD člen 449, 449/1, 449, 449/1. ZSReg člen 4, 4/1-8, 34, 34/1-4, 4, 4/1-8, 34, 34/1-4.
    družba z omejeno odgovornostjo - zastopanje
    Poimenovanje zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo z nazivom predsednik uprave oz. član uprave oz. zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo z nazivom uprava lahko pripelje do popolne samovolje strank glede poimenovanja zastopnikov pri družbi z omejeno odgovornostjo, kar bi zanesljivo pripeljalo v pravnem prometu do zmede in do nejasnosti pri tretjih o tem, katero družbo zastopniki sploh zastopajo.

     
  • 73.
    VSL sodba I Cp 850/2004
    8.9.2004
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL48154
    ZZZDR člen 129, 129.
    preživljanje otrok
    Kar se tiče eksaktnosti podatkov o zmožnostih toženca, je sodišče

    razpolagalo le s podatki DURS, ki pa izkazujejo, da je znašala davčna

    osnova od dohodkov doseženih z opravljanjem dejavnosti za leto 2002,

    0,00 SIT in da je toženec kot nosilec dejavnsti prikazal davčno

    izgubo. Gre za situacijo, ki je v slovenski sodni praksi pogosta, in

    ne izkazuje prave slike zmožnosti preživninskega zavezanca. Zato jo

    je potrebno presojati s potrebno mero kritičnosti in na zmožnost

    preživninskega zavezanca sklepati na podlagi drugih dejstev.

     
  • 74.
    VSM sklep I Cp 63/2003
    8.9.2004
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM20177
    ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 270, 270/3, 270/4, 272. ZPP člen 155, 350, 350/2, 155, 350, 350/2.
    začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - zemljiškoknjižna listina - predpogodba
    Tožeča stranka s predpogodbo ni pridobila drugih upravičenj, kot da lahko zahteva sodno varstvo za sklenitev dogovorjene kupoprodajne pogodbe, nikakor pa ne na izstavitev ustrezne z.k. listine. Ker iz tožbenega zahtevka izhaja, da zahteva tožeča stranka izdajo z.k. listine, je že zato šteti na podlagi prej navedenega, da verjetnost takšnega zahtevka ni izkazana, kar ima lahko že samo po sebi za posledico, da niso podani predpisani pogoji za izdajo začasne odredbe iz 272. člena ter tretjega in četrtega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

     
  • 75.
    VSL sodba I Cpg 920/2002
    8.9.2004
    lastninjenje
    VSL05696
    ZZLPPO člen 3, 3/1, 7, 63, 65, 3, 3/1, 7, 63, 65.
    aktivna legitimacija
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva tožena stranka prešla v

    last in upravljanje Slovenske razvojne družbe v smislu določbe 1. in

    3. odst. ZZLPPO dne 9.11.1998. Zato je pravilno stališče sodišča prve

    stopnje, da je tega dne Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije

    prenehalo zakonsko pooblastilo iz 63. in 65. člena ZZLPPO, da

    neposredno sama vloži tožbo, v katerem uveljavlja pravice prve tožene

    stranke na odpravo posledic oškodovanja družbenega premoženja. Z dnem

    prenosa družbenega premoženja na Slovensko razvojno družbo namreč, ta

    družba uveljavlja zahtevke iz naslova oškodovanja družbenega

    premoženja (1. odst. 7. člena ZZLPPO). ZZLPPO daje sicer v 3. odst.

    7. člena družbenemu pravobranilcu pravico, da sam sodno uveljavlja

    zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja, vendar ne

    neposredno, pač pa šele po opravljenem postopku, ki je predviden v 2.

    odst. 7. člena.

     
  • 76.
    VSM sodba Cp 1314/2001
    8.9.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021968
    ZPP člen 107, 107/1, 337. ZUKS člen 1/1. ABGB paragraf 880a.
    dogovor o uporabi tujega prava - garancija - avstrijsko pravo
    Po avstrijskem pravo predstavlja garancija, ki se obravnava v tej pravdni zadevi, bančno garancijo, ki se običajno uporablja v poslovanju, tako da se zanjo uporabijo pravila za to garancijsko obliko. Pogodba o bančni garanciji je značilna zaradi svoje samostojnosti in neodvisnosti od osnovnega posla, zaradi česar se smatra kot posebno cenjeno varovalno sredstvo. Pri garanciji s klavzulo „na prvo zahtevo“ ali pa „brez ugovorov“ zadostuje samo trditev remitenta, da ni prejel dolžnega plačila. Za bančno garancijo je tipična izključitev ugovorov iz valutnega in kritnega razmerja.
  • 77.
    VSL sklep III Cp 1298/2004
    8.9.2004
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48503
    ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/2, 372, 372/1, 379, 379/2.
    zastaranje - terjatev
    Pritožba upnika pravilno opozarja, da za bodoče občasne terjatve (kot je tudi terjatev obresti) iz pravnomočnih sodnih odločb, ne velja desetletni zastaralni rok iz 1. odstavka 379. člena ZOR. Tudi občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočne sodne odločbe, in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev (2. odstavek 379. člena ZOR). Zanje pa 1. odstavek 372. člena ZOR določa, da zastarajo v treh letih.

     
  • 78.
    VSC sklep Cp 1162/2004
    8.9.2004
    civilno procesno pravo
    VSC01021
    ZPP člen 12, 105, 180, 285, 12, 105, 180, 285. SPZ člen 43, 99, 43, 99.
    zavrženje tožbe - pomoč prava nevešči stranki
    Če sodišče meni, da tožba ne vsebuje obveznih sestavin po čl. 180 ZPP, mora v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki v sklepu, s katerim tožnika, ki nima pooblaščenca, pozove na popravo oz. dopolnitev tožbe, jasno navesti, zakaj šteje njegovo za nerazumljivo in katere so pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti.

     
  • 79.
    VSL sklep II Cp 426/2004
    8.9.2004
    nepravdno pravo
    VSL49935
    ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 122, 122/1, 122/2.
    delitev solastnine - valorizacija
    Glede na obseg solastnega premoženja se je mogoče strinjati tudi s

    kriterijem, naj se pri fizični delitvi kot merilo upošteva velikost

    deležev oziroma naj solastniki dobijo v naravi približno svojemu

    solastninskemu deležeu odgovarjajoči del nepremičnin. Jasno pa je, da

    je mogoče pravilnost opisane metode podvreči kritiki oziroma

    preizkusu pritožbenega sodišča samo v primeru, če izpodbijani sklep

    vsebuje odločitev o fizični delitvi zemljišč, vrednosti dodeljenega

    zemljišča v primerjavi s celotno vrednostjo solastnega premoženja in

    podatek o morebitnem odstopanju vrednosti, ki jo prejme solastnik, v

    primerjavi z vrednostjo solastninskega deleža.

    Pri izračunu relativne vrednosti posameznih zemljišč bi se sodišče

    prve stopnje lahko naslonilo na prvotne cenitve izvedencev kmetijske,

    gozdarske in gradbene stroke. Ker pa bo moralo tistim solastnikom, ki

    bodo prejeli večjo vrednost, naložiti tudi izplačilo drugim

    solastnikom, ki bodo prejeli manjšo vrednost, bo potrebna

    valorizacija pritožbeno sodišče opozarja, da metoda, ki jo očitno kot

    pravilno šteje sodišče prve stopnje z valorizacijo vseh zemljišč z

    enotnim faktorjem ni v celoti sprejemljiva. Splošno znano je, da cene

    gradbenih parcel rastejo hitreje kot tiste kmetijskih in gozdnih

    zemljišč.

     
  • 80.
    VSC sodba Cp 943/2003
    8.9.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSC01004
    ZTSPOZ člen 99, 99/1, 99/2, 99/3, 99, 99/1, 99/2, 99/3.
    zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo - izguba zavarovalnih pravic
    Pri škodi, povzročeni z neregistriranim in nezavarovanim vozilom, temelj za regresno zahtevo povzročitelja ni v kršitvi splošnih zavarovalnih pogojih, saj z zavarovalnico ni bilo sklenjeno pogodbeno razmerje, temveč v zakonu, ki ureja obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 5
  • >
  • >>