ZGD člen 394, 394. ZPP člen 205-3, 208-1, 205-3, 208-1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
prekinitev postopka - odgovornost družbenikov
Po določbi 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. čl. ZGD lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Vendar pa ni v nobenem predpisu določen rok, v katerem bi morali družbeniki izbrisane gospodarske družbe uveljavljati terjatve družbe proti njenim dolžnikom. Gre za univerzalne pravne naslednike izbrisane gospodarske družbe in družbeniki vstopijo v vse njene pravice in obveznosti in tudi univerzalno pravno nasledstvo pojmovno ni združljivo s časovno omejitvijo.
Ob ugotovitvi sodišča, da je tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevala postopek, ki je določen z zakonom ter hkratnem zatrjevanju tožnika, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica šikaniranja, še ni mogoče zaključiti, da je elementov, ki kažejo na utemeljenost tožbenega zahtevka, več, kot tistih, ki kažejo nasprotno. Zato verjetnost terjatve še ni izkazana.
Absolutna bistena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP je podana samo v primeru, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem, ko je bila vloga, ki na odločitev sodišča sploh ni mogla vplivati (npr. ponudba za poravnavo) vročena neposredno toženi stranki in ne njenemu pooblaščencu, toženi stranki ni bila kratena možnost obravnavanja pred sodiščem.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND) člen 42, 42-2.
stroški prevoza na delo in z dela - kolektivna pogodba
Delavci Policije so bili upravičeni do povračila povečanih stroškov prevoza na delo in z dela, če so odklonili bivanje v samski sobi, tudi v obdobju pred objavo avtentične razlage 2. tč. 42. čl. KPND. KPND zagotavlja delavcu minimalen obseg pravic, ki jih ni mogoče pogojevati ali njihovega obsega zoževati z notranjimi akti delodajalca.
razlika v plačah - lastninsko preoblikovanje podjetij - dejstva - pripoznava dolga
1. Pripoznanje dolga je dogovor, s katerim ena stranka drugi prizna, da njena obveznost obstoji. Drugačen pomen kot pripoznanje dolga, ki ima tudi pravne posledice pri zastaranju terjatev, pa ima priznanje dejstev. Priznajo se dejstva, ki niso pravice. Pri pripoznavi dolga gre za izjavo volje, pri priznanju dejstev pa za izjavo vednosti. Prva ima konstitutiven, druga pa deklaratoren pomen.
2. Dopis tožene stranke o lastninskem preoblikovanju podjetja in priložena izjava (s katerim zneskom lahko tožnik sodeluje v lastninskem preoblikovanju podjetja) ne predstavljata priznanje dolga, temveč pomenita priznanje dejstva .
začasno presežni delavec - nezakonita razporeditev
Ker je bil tožnik na čakanje napoten z delovnega mesta glavni delovodja, razporeditev na to delovno mesto pa je bila s pravnomočno sodbo sodišča razveljavljena, je sodišče utemeljeno razveljavilo tudi sklepa o napotitvi na začasno čakanje, saj je bil tožnik na začasno čakanje napoten z delovnega mesta, za katero se je ugotovilo, da je bil nanj nezakonito razporejen.
Niso podani pogoji za postopek po čl. 118 ZNP, če med strankami obstoji sporazum (npr. sodna poravnava) o višini deležev na solastni stvari in o načinu delitve (skupna prodaja).
V takem primeru imajo stranke možnost predlagati delitev stvari po čl. 105-110 ZNP ali pa izvršbo po čl. 234-237 ZNP.
pravni interes za vložitev tožbe - prekluzivni rok
V skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe (15. člen ZIZ) se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame ali ko ga sodnik povabi naj to stori. V konkretnem primeru je stečajni upravitelj tožene stranke tudi postopek prevzel, s čimer se je prekinjeni postopek nadaljeval. Navedena ureditev tako kaže, da nadaljevanje prekinjenega postopka ni v ničemer odvisno od kakršnegakoli procesnega dejanja nasprotne stranke, zato tožeča stranka ne more biti prekludirana glede nadaljevanja izvršilnega postopka.
Vozilo je bilo ob preizkušanju delovanja motorja v uporabi, tožnika, po ukazu katerega je priča vozilo le premaknila, pa je šteti za voznika, zato je podana odgovornost toženke iz A0 plus zavarovanja. Tožnik, ki je le za kratek čas prepustil opravljanje z vozilom drugemu, je ostal še naprej obratovalec, saj preizkusa delovanja motorja fizično ni mogel izvesti tako, da bi sam hkrati tudi sedel za volanom.
ZOR člen 200, 200. Zpol člen 30, 35, 41, 30, 35, 41.
duševne bolečine
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe glede pravne podlage nepravilno navedlo, da ZOR v čl. 200 ne predvideva škode kot duševne bolečine zaradi takšnih neugodnosti. Po določbi čl. 200 ZOR se lahko prizna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti in tudi strah kot samostojno obliko škode. Tako je pravna podlaga v čl. 200 ZOR. Osebnostne pravice so tiste pravice, ki varujejo človekove osebnostne dobrine, človeka, njegovo osebnost, človek ima naravno pravico do mirnega in nemotenega življenja, do osebne varnosti, do osebne svobode, njegova osebnost pa je varovana tudi proti nedovoljenem posegu države. To so pravice, ki varujejo človekovo osebnost, njegovo duševno, fizično in moralno bistvo. Ker so osebnostne pravice civilne pravice, se varujejo tudi s sredstvi civilnega prava. Poseg v osebnostno pravico je zato po čl. 200 ZOR civilni delikt in za njega obstaja odškodninska odgovornost. S posegom v osebnostno sfero pa lahko nastane pri oškodovancu duševna bolečina, duševno trpljenje.
Odločilna je vsebina tega spora, to pa je odškodninski spor med gospodarsko družbo in njeno bivšo članico uprave, za katero presojo bo, glede na trditveno podlago tožeče stranke, da je tožena stranka med drugim kršila tudi statut tožeče stranke in sklenila poroštveno pogodbo brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, treba vsaj v tem delu uporabiti pravo gospodarskih družb, kar pomeni, da bo za spor potrebno uporabiti pravilo postopka v gospodarskih sporih.
1. Presoja dolžničinega predloga za omejitev izvršbe pokaže, da dolžnica ni izkazala, da bo upnikova terjatev lahko poplačana zgolj iz denarnih sredstev na njenih računih pri banki A. 2. Od uveljavitve novele ZIZ iz leta 2002 velja, da sodišče, če upnik v osemdnevnem roku za odgovor na ugovor izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor tretjega zavrne, vložnik ugovora pa lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določeni predmet ni dopustna.