izpolnjevanje kumulativnih pogojev - dodatek za pomoč in postrežbo - upravičenost
Tožnik, pri katerem je ugotovljeno, da je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % že vse od 1. 7. 2016, je dne 15. 10. 2018 s tem, ko se je zaposlil skladno z ugotovljeno dela zmožnostjo, izpolnil še nadaljnji pogoj oziroma oba zahtevana pogoja, določena v 100. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Od tedaj dalje, tj. od 15. 10. 2018 je tudi upravičen do tega denarnega prejemka, ne pa že od 1. 7. 2016, kot uveljavlja.
dodatek za pomoč in postrežbo - neizpolnjevanje pogojev - gostota pokojninske dobe
Ker tožnica na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 8 let pokojninske dobe in torej zahtevane gostote pokojninske dobe ni izpolnila, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Posledično tožnica tudi ne izpolnjuje kumulativno zahtevanih pogojev določenih v 99. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Osebe, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve zakona, vendar še niso vložile zahteve za pravico po ZPIZ-1, lahko pravico po ZPIZ-1 sicer uveljavijo tudi po 1. 1. 2013, vendar slednje ne velja za pravico do delne pokojnine, na kar je opozorilo že VDSS v sodbi Psp 163/2018. Delna pokojnina, opredeljena v 4. točki 7. člena ZPIZ-2, je definirana kot del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljenega dela. Glede na ureditev, pridobitev in uživanje delne pokojnine po 40. členu ZPIZ-2 je povsem pravilno, da se lahko v skladu s četrtim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 ta pokojnina odmeri izključno po določbah ZPIZ-2. Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, uveljavljeno do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
ZDSS-1 člen 68, 68/1, 68/2.. ZPP člen 242.. Pravilnik o spremembah Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2013) člen 12, 13.
stroški postopka - stroški priče
V konkretnem primeru sodišče navedene priče ni zaslišalo kot izvedenke, temveč gre v bistvu za izvedeno pričo, torej kot pričo, ki ima za posebno zaznavanje dejstev posebno strokovno znanje oziroma izkušnje. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, na katere se sklicuje tudi pritožba, zavzelo stališče, da se za pričo, katere izpoved temelji ne le na zaznavanju dejstev in dogodkov, temveč ta dejstva tudi strokovno oceni in obrazloži, glede plačila stroškov upoštevajo določbe, ki jih ZDSS-1 določa za povračilo stroškov za izvedbo dokazov z izvedencem. To pomeni, da je določbo drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 potrebno razlagati tako, da tožena stranka trpi ne samo stroške izvedbe dokaza z izvedencem, temveč tudi stroške izvedene priče in to ne glede na končni uspeh strank v postopku.
Takšna razlaga citirane določbe za konkreten primer pomeni, da ima delodajalec v zvezi z zaslišanjem B.B., ki ni bila postavljena kot izvedenec, ampak je bila zaslišana kot priča, ki ima za zaznavanje določenih dejstev strokovno znanje, saj je v podjetju obračunavala plače in je sodelovala v postopku revizije in je šlo torej za t.i. izvedeno pričo, pravico do povrnitve nadomestila plače za njeno odsotnost z dela v višini 50,85 EUR na podlagi 242. člena ZPP v zvezi z 12. in 13. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki ga je v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDSS-1 dolžan povrniti toženec.
ZPIZ-1 člen 8, 39, 39/4, 41, 41/2, 41/3, 42, 72, 72/1, 72/2, 75, 76, 203, 407.. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 45, 45/2.. ZMEPIZ člen 87.. ZPP člen 224, 224/4, 337.. ZDSS-1 člen 81, 81/3.
invalidska pokojnina - odmera invalidske pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj - regres za letni dopust
Regres za letni dopust ne predstavlja plače niti nadomestila plače. Zato je logična posledica, da se regres ne všteva v pokojninsko osnovo, dodatno pa je to tudi izrecno v 42. členu ZPIZ-1 določeno in je regres za letni dopust naveden kot prejemek, ki se ne všteva v pokojninsko osnovo.
Toženec je invalidsko pokojnino pravilno odmeril v skladu z določbo 75. in 76. člena ZPIZ-1 ob upoštevanju 31 let, 9 mesecev in 26 dni delovne dobe ter še 9 let in 7 mesecev prištete dobe oziroma skupaj 41 let, 4 mesece in 26 dni pokojninske dobe v višini 80 % pokojninske osnove. Kljub nižji pokojninski osnovi ugotovljeni v sodnem postopku sodišče prve stopnje pravilno v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZDSS-1 ni poseglo v pridobljene pravice in tožnici ni zmanjšalo že priznane invalidske pokojnine.
V konkretnem primeru sodišče navedene priče ni zaslišalo kot izvedenke, temveč gre v bistvu za izvedeno pričo, torej kot pričo, ki ima za posebno zaznavanje dejstev posebno strokovno znanje oziroma izkušnje. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah, na katere se sklicuje tudi pritožba, zavzelo stališče, da se za pričo, katere izpoved temelji ne le na zaznavanju dejstev in dogodkov, temveč ta dejstva tudi strokovno oceni in obrazloži, glede plačila stroškov upoštevajo določbe, ki jih ZDSS-1 določa za povračilo stroškov za izvedbo dokazov z izvedencem. To pomeni, da je določbo drugega odstavka 68. člena ZDSS-1 potrebno razlagati tako, da tožena stranka trpi ne samo stroške izvedbe dokaza z izvedencem, temveč tudi stroške izvedene priče in to ne glede na končni uspeh strank v postopku.
Takšna razlaga citirane določbe za konkreten primer pomeni, da ima zaslišana A.A., ki ni bila postavljena kot izvedenec, ampak je bila zaslišana kot priča, ki ima za zaznavanje določenih dejstev strokovno znanje, saj je v podjetju obračunavala plače in je sodelovala v postopku revizije in je šlo torej za t.i. izvedeno pričo, pravico do povračila potnih stroškov v višini 8,51 EUR na podlagi 242. člena ZPP v zvezi z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki jih je skladno z drugim odstavkom 68. člena ZDSS-1 dolžan povrniti toženec.
ZDSS-1 člen 63, 72.. ZZVZZ člen 9, 9/1, 9/1-6, 81, 81/2, 81/2-2, 82.
začasna nezmožnost za delo - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
V kolikor predsodno pravno varstvo ni izčrpano, ni procesne predpostavke za meritorno sojenje, kot pravilno poudarja toženi zavod. Sodišče bi zato moralo tožbo v izpodbijanem delu kot nedopustno zavreči, saj tožnik zoper oceno osebnega zdravnika ni izkoristil pravnih možnosti iz 81. in 82. člena ZZVZZ.
Pritožbeno sodišče soglaša s ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnica vložila 19. 3. 2020 dovoljen in pravočasen. Izpolnjen je tudi pogoj po drugem odstavku 395. člena ZPP, saj navedene odločbe, s katero so bili spremenjeni podatki v javni evidenci GURS ni mogla uveljavljati pred koncem prvega postopka, ki se je končal z zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Ključna odločba, s katero so bili spremenjeni podatki je bila izdana namreč šele 19. 2. 2020 ter na podlagi nje tudi popravljeni podatki v javni evidenci nepremičnin. Na podlagi odločbe z dne 19. 2. 2020 je prišlo do spremembe podatkov, ne sicer v odločbi, temveč v javni evidenci nepremičnin. S tem pa so izpolnjeni pogoji določeni v 9. točki 394. člena ZPP za ugoditev predlogu za obnovo postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 15, 15/2, 15/3, 49.
nagrada za izvedensko mnenje - izvedenski organ
Ne glede na to, da pisna dokumentacija formalno vsebuje le eno skupno izvedensko mnenje, po oceni sodišča to ne zmanjšuje vloge posameznih članov izvedenskega organa pri sestavi mnenja, če so le-ti bili upravičeno imenovani. Dodana vrednost izvedenskega mnenja s strani izvedenskega organa, se odraža v dejstvu, da so mnenja posameznih članov izvedenskega organa iz njihovega delovnega področja na koncu oblikovana v enovito mnenje, kar pomeni, da je potrebno še nadaljnje usklajevanje in dodatno delo. Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovancev vplivajo na njihovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.
ZPP člen 155, 155/1.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
odločitev o stroških postopka - potrebni stroški
Kot je to določeno v prvem odstavku 155. člena ZPP se upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. V predmetni zadevi je sicer tožnik res vložil večje število pripravljalnih vlog, vendar to še ne pomeni, da vloge z dne 27. 11. 2020, 1. 12. 2020, 17. 12. 2020 in 6. 1. 2021 niso bile potrebne.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 4/2, 6, 6/3.. ZJSRS člen 21a, 21b.
denarna socialna pomoč - višina - neplačevanje preživnine
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali B.B. plačuje preživnino za otroka. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, tožnica ni dokazala, da B.B. ne plačuje preživnine. V primeru neplačevanja preživnine bi namreč tožnica glede na tretji odstavek 6. člena ZSVarPre morala uveljavljati nadomestilo preživnine iz javnega jamstvenega in preživninskega sklada.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da izvršba zoper B.B. naj ne bi bila uspešna, ker ni možno določiti predmeta in sredstva izvršbe in da bi bila lahko tožnica deležna ponovnega nasilja in groženj. Navedeno pa nikakor ni utemeljen razlog, zaradi katerega tožnica v primeru, da B.B. ne plačuje preživnine, ne bi postopala po določbah ZJSRS, torej predlagala izvršbe. Kot je bilo že omenjeno, je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Pri tem je bistveno, da morajo upravičene osebe uveljavljati pravice do denarnih prejemkov tudi po drugih predpisih, saj si s tem same zagotovijo sredstva za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Šele, če si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, so upravičeni do denarne socialne pomoči.
dodatek za pomoč in postrežbo - samostojno hranjenje
Tožnik lahko je tekočo hrano, pije tekočino, ostalo hrano pa mu je potrebno pripraviti na način, da se tekstura hrane približa tekoči hrani. Po oceni pritožbenega sodišča je nedopustno tolmačenje, da je kriterij samostojnega hranjenja izpolnjen, če lahko upravičenci konzumirajo samo "tekočo hrano". Na ta način se jih lahko prikrajša za uživanje raznovrstne hrane, kar je iz zdravstvenega vidika še kako pomembno pri upravičencih takšne starosti oziroma takšnega zdravstvenega stanja. Ohranjanje fiziološke eksistence upravičenca mora ostati neločljivo povezano z ohranjanjem dostojanstva osebnosti.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP utemeljeno kot nepopolno zavrglo. Izkazano je, da tožeča stranka ni spoštovala zahteve sodišča po dopolnitvi vloge, saj sodišču ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe, niti ni v sodno postavljenem roku zaprosila za BPP oziroma sodišču predložila potrdila o vložitvi prošnje za dodelitev BPP. Nenazadnje tožeča stranka v svojih pisanjih niti ne navaja, zakaj ni predložila dokončne odločbe. Ponavlja le dejstva, ki se nanašajo na vsebino njene zahteve za obnovo postopka glede odločitve o vdovski pokojnini.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 44, 45, 45/1, 49.
zdraviliško zdravljenje - neizpolnjevanje pogojev
Pri tožniku gre za vnetje sklepne ovojnice desne rame in kite supraspinatne mišice desnega ramena. Gre za funkcionalno prizadetost velikega sklepa, ki bi po mnenju izvedenca sicer opravičevala zdravljenje, če bi grozil nastanek mišičnih artrofij in kontraktura sklepa, vendar pa nikoli ni bilo dokazano ali potrjeno, da gre za degenerativni revmatizem iz 1. odstavka 45. člena POZZ. Torej eno od stanj, ki mora biti izpolnjeno, da je zdraviliško zdravljenje na stacionarni način dopustno priznati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
nagrada za izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Da gre za zelo zahtevno mnenje izhaja že iz tega, da sta bila v predmetni zadevi postavljena dva izvedenca, da je vsak od izvedencev podal tudi več dopolnilnih izvedenskih mnenj, nadalje je ključen tudi obseg dokumentacije (260 strani sodnega in upravnega spisa in 341 strani zdravstvenega kartona). Gre očitno za strokovno zahtevno mnenje, kot je to izvedenka obrazložila ob podaji stroškovnika oziroma tudi v odgovoru na pritožbo. Za podajo mnenja je preštudirala tudi tujo literaturo, ki jo navaja v izvedenskem mnenju. Izvedenka je pri izdelavi izvedenskega mnenja morala uporabiti metode in postopke, ki so pomembni za odgovore na zastavljena vprašanja sodišča, pri čemer je prepričljivo pojasnila, da je predvsem analiza zahtevala natančno proučitev vsakega detajla in da je bilo te detajle potrebno strniti v logičen in razumljiv analitični zaključek.
izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pisno izvedensko mnenje z dne 10. 12. 2020 ocenilo kot zahtevno izvedensko mnenje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljeno z enako stopnjo zahtevnosti ovrednotilo tudi pisno podano dopolnilno izvedensko mnenje. Pritožba zgolj pavšalno navaja, da dopolnilno izvedensko mnenje po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti ustreza manj zahtevnemu izvedenskemu mnenju.
ZSV člen 16, 44, 50.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-13.. ZPP člen 8, 348.. URS člen 14, 50, 50/1, 50/2, 51.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 22, 26, 26/1, 26/1-3, 36.. ZPacP člen 9, 9/2.. ZZDej člen 6, 6/1, 6/1-6, 8, 8/2.
povračilo stroškov - zdravstvena nega - izbira izvajalca - izvajalec zdravstvene dejavnosti - bivanje v domu za ostarele
Zaradi predhodno obrazloženega je ob odločilni dejanski ugotovitvi, da tožniki v pravno relevantnem obdobju zaradi čakalnih vrst in sočasni nujni oskrbi niso imeli možnosti izbire med javnimi institucionalnimi zavodi ali domovi za starejše s koncesijo, so kljub temu, da so v kritičnem obdobju izbrali institucionalno varstvo v zasebnem sektorju brez koncesije ob pravilni in ustavno skladni razlagi in uporabi 13. alineje 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, upravičeni do povračila stroškov nege I. iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 10, 10/1. URS člen 15, 15/2, 15/3. ZŠtip-1 člen 24, 26/1-6, 24/4.
Zoisova štipendija - exceptio illegalis - pravica do Zoisove štipendije
Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - zmanjšana zmožnost za delo
Tožničine trenutne zdravstvene težave narekujejo časovno razbremenitev, tako da dela po 6 ur dnevno. Nikakor pa objektivne zdravstvene težave ne narekujejo časovne razbremenitve v smeri, kot se zavzema tožnica, torej da bi delala le po 4 ure dnevno. Glede na navedeno ni utemeljenih razlogov za dodatne razbremenitve v smeri kot se zavzema tožnica in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
ZDSS-1 člen 69, 82.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 29, 29/1, 29/2, 109, 109/1, 178.. ZUP člen 220.. URS člen 14, 50.
pravica do starostne pokojnine - predčasna pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Tožnik, rojen 6. 6. 1958 je ob vložitvi zahteve 8. 10. 2018 dopolnil 60 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 38 let 1 mesec in 29 dni brez dokupa ter 1 let 10 mesecev in 1 dan dokupljene dobe od 30. 9. 2013 do 31. 7. 2015. Ker je bil v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje prijavljen do 1. 11. 2018 mu je bila predčasna pokojnina zakonito priznana od 2. 11. 2018 dalje v višini 415,03 EUR mesečno. Izpolnil je zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 29. člena ZPIZ-2, po katerem zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe. 2. odstavek 29. člena ZPIZ-2, ki je od leta 2013 zviševal starost za predčasno pokojnino, in sicer v letu 2017 na 59 let in 8 mesecev za moške, v obravnavani zadevi ni uporabljiv, saj je tožnik koncem tega leta dopolnil 59 let 6 mesecev in 25 dni starosti.