ZUPJS člen 42, 42/2, 42/3, 42/4.. ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 118.
stroški predsodnega postopka - sprememba sodbe
Center za socialno delo je z odločbo z dne 16. 6. 2020, to je potem, ko mu je tožnik dne 29. 5. 2020 poslal obvestilo o nakazilu invalidske pokojnine, na novo odločil o posamezni pravici. V obrazložitvi citirane prvostopne odločbe z dne 16. 6. 2020 je jasno navedeno, da je tožnik na pristojni Center za socialno delo sporočil spremembo vrste periodičnih dohodkov in ni mogoče zaključiti drugače, torej, da je tožnik s sporočilom uveljavljal določene pravice.
Ker je šlo v obravnavanem primeru za dejanski stan iz drugega in tretjega odstavka 42. člena ZUPJS in je Center za socialno delo o posameznih pravicah na novo odločil z odločbo z dne 16. 6. 2020 skladno s četrtim odstavkom citirane določbe 42. člena ZUPJS oziroma je bil tožnik s pritožbo vloženo zoper citirano prvostopno odločbo uspešen, je skladno z drugim odstavkom 113. člena v zvezi z 118. členom ZUP upravičen do povračila stroškov pravnega zastopanja v višini 186,66 EUR.
pravica do delne pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - posebni delovni pogoj
Skupno delovnopravnim predpisom v spornem obdobju je, da se je za delo preko polnega delovnega časa, ki se je lahko štelo kot poseben delovni pogoj, upoštevalo le tisto delo, ki je bilo opravljeno kot izjemno, nepredvidljivo in nujno. Takšno delo je moralo biti opredeljeno v splošnem aktu delodajalca, ta pa je moral biti v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.
Delo preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1977 do 1985 je bilo vsakdanja, utečena praksa in okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, niso bile izjemne in nepričakovane. Tožnik je delo preko polnega delovnega časa opravljal v precejšnjem številu ur, nepričakovanost in izjemnost takšnega dela pa ni dokazana.
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 381.. Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (2020) člen 18, 18/3, 22, 22/2.
plačilo zakonskih zamudnih obresti - dolžniška zamuda - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Odločitev tožene stranke, ki jo je presojalo sodišče v sporu o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo, je bila nepravilna in nezakonita. To pa pomeni, da bi tožena stranka, če bi v postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo pravilno ugotovila, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času v obdobju od 1. 3. 2018 do 24. 6. 2018, morala že tedaj izplačati tudi nadomestilo plače za čas začasne nezmožnosti za delo. Tožena stranka namreč ne navaja, da bi obstajali kakršnikoli razlogi na strani tožnika, zaradi katerih do tega nadomestila ne bi bil upravičen. Ker pa je to storila šele po koncu sodnega postopka, je prišla v zamudo.
ZUJIK člen 11, 11/6, 20, 21, 83, 87, 87/2, 87/3.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 8.. ZPP člen 8.. ZUP člen 210, 210/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - vpis v razvid samozaposlenih v kulturi
Ker je pri tožnici prišlo do šestmesečnega zamika med izdajo izpodbijane odločbe in odločbe o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi, je pravilen zaključek sodišča, da je s takšnim načinom odločanja lahko kršena tožničina pravica do socialne varnosti. Ravno istočasnost odločanja zagotavlja socialno šibkejšim posameznikom ob zavrnitvi zahteve za plačilo prispevkov za socialno varnost s strani države možnost da se odločijo, da ne želijo biti vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi. Neuspešna morajo tako ostati pritožbena zatrjevanja o povsem dveh ločenih in nepovezanih postopkih. Sodišče ne zatrjuje, da gre za en postopek, temveč da gre za dva ločena postopka, ki pa morata zaradi namena, ki ga zasledujeta zakon in uredba, potekati sočasno.
Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE treba uporabiti tako, da lahko dijak ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020. To pa (tudi ob uporabi drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1) ne pomeni, da v šolskem letu 2020/2021 ne bi smel uveljavljati izjemnega dosežka, ki je bil dosežen v šolskem letu 2019/2020.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo utemeljiti zgolj na izvedenskem mnenju. Ravno zaradi dejstva, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je postavilo izvedenski organ, ki je proučil medicinsko dokumentacijo v spisu. Ni sodišče tisto, ki bi tolmačilo medicinske izvide, temveč je to stvar izvedenca, ki ima zato tudi ustrezno znanje. Pritožbene navedbe, da bi torej moralo sodišče večjo težo pokloniti posameznim izvidom, so zato neutemeljene.
Glede na vsebino in obseg je "Pripravljalno vlogo 2" mogoče šteti za kratek dopis. V njem je navedeno le, da je bila tožnica 9. 4. 2021 na psihiatričnem pregledu, priložen je medicinski izvid in predlagano, da se ga predloži izvedenskemu organu. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP vloge zagotovo ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo med postopkom iz 2. tč. 15. tarifne številke OT, temveč kvečjemu za kratek dopis po 4. točki 39. tarifne številke OT ter priznati 20 točk, kot podrejeno predlaga pritožba. Enako velja za vlogo z dne 17. 6. 2021.
vdovska pokojnina - obstoj zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost zakoncev - pravni standard
Krog razlogov, zaradi katerih zunajzakonska partnerja ne živita skupaj, ni zaprt. Da med tožnico in pokojnikom ni bilo skupnega bivanja, so tudi po oceni pritožbenega sodišča obstajali objektivni razlogi, ki so preprečevali tožnici in pokojniku skupno bivanje. Že samo dejstvo, da je pokojni živel v skupni hiši s sinovo družino, ki tožnice ni sprejemala, predstavlja življenjsko razumljivo oviro za njuno skupno bivanje. Da je sinova družina nasprotovala tožničini zvezi s pokojnim nenazadnje potrjuje sam pokojnikov sin z ženo. Upoštevajoč njuno starost in nesprejemanje njune zveze s strani pokojnikovega sina, je razumsko sprejemljivo, da si je tožnica želela obdržati svoje stanovanje in da pokojni ob starosti in bolezni ni želel zapustiti dotedanjega doma. Tožničine trditve o zunajzakonski skupnosti med njo in pokojnim je nenazadnje smiselno potrdila tudi pokojnikova hči.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - neuveljavljanje sodnega varstva - dokončna odločba
Ker je izkazano, da tožnik ni izčrpal predsodnega pravnega varstva, ni podane procesne predpostavke za meritorno sojenje kot pravilno ugotavlja sodišče, ki je tožbo zaradi navedenega razloga ob uporabi določil 274. člena ZPP v zvezi s 75. členom ZDSS-1 zavrglo.
Iz zapisnika o opravljenem prvem naroku izhaja, da se je narok začel ob 9.30 uri in zaključil ob 10.07 uri. Narok je torej trajal 37 minut. V tem primeru ni bilo podlage za priznanje 50 točk, saj bi moral narok trajati več kot eno uro. Urnina v višini 50 točk se namreč skladno s prvim odstavkom 6. člena OT prizna le za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, kar pa v tej zadevi ni bilo podano.
pravica do vdovske pokojnine - razveza zakonske zveze - kumulativna izpolnitev pogojev - neprava obnova postopka
Priznanje pravice do preživnine s sodno odločbo in uživanje preživnine do smrti zavarovanca sta pogoja, ki sta v 54. členu ZPIZ-2 določena kumulativno. Ko eden izmed pogojev ni izpolnjen, pravica do vdovske pokojnine ne more biti priznana. Ker tožnica do smrti zavarovanca nikoli ni bila uživalka preživnine, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. To velja ne glede na to, da je zavarovanec pred izdajo sodne odločbe o upravičenosti do preživnine po nepreskrbljenem zakoncu umrl.
ZPIZ-2 člen 69, 69/1, 126, 126/7, 127.. ZUTD člen 8, 9, 9/1.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugem ustreznem delu - III. kategorija invalidnosti - pravica do starostne pokojnine
Tožnik od 9. 2. 2010 dalje ni več v delovnem razmerju. Tožnik tudi ni obvezno zavarovan na podlagi ZPIZ-2 niti ni na poklicni rehabilitaciji. Tožnik je s 25. 5. 2021 izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ta pravica mu je bila tudi že priznana. V tem primeru so torej izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka, in sicer da tožniku preneha pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
ZŠtip-1 člen 2, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. OZ člen 240.. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
vračilo štipendije - pravna praznina - višja sila - ekskulpacija - dokončanje študija
Ni mogoče slediti očitkom tožene stranke, da bi tožnica brez težav ujela rok, če bi se pravočasno lotila pisanja diplomske naloge. Ravno nasprotno. Le ob ustreznih usmeritvah in podpori ter manjši obremenjenosti somentorice in mentorice, bi bilo mogoče izključiti soodgovornost fakultete. Z vidika tožnice je torej obstoj višje sile izven njene sfere za zamujeno izdelavo diplomske naloge. Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da je v obravnavanem primeru podan ekskulpacijski razlog iz 240. člena OZ in zato tožnica prejetih štipendij ni dolžna vrniti.
invalidnina za telesno okvaro - strokovno znanje izvedenca
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pritožnikovo razlogovanje, da je bil invalidsko upokojen že pred 40. leti in da se mu zdravstveno stanje s potekom let ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Za obstoj telesne okvare so pravnorelevantni drugi kriteriji, ki se ugotavljajo pri invalidnosti. Cilj in narava instituta invalidnosti je popolnoma drugačna kot pri telesni okvari, zaradi česar ni mogoče enačiti invalidnosti in telesne okvare. Invalidnost je lahko podana, ne glede na obstoj telesne okvare in obratno.
Sodišče prve stopnje je po modifikaciji tožbenega zahtevka ugodilo zahtevku tožeče stranke in odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, zavarovanko razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji dodatno priznalo stvarno in časovno omejitev, ki ju tožena stranka ni priznala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka po modifikaciji tožbenega zahtevka v postopku uspela v celoti (154. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je upoštevaje navedeno uspeh stranke v sodnem postopku pravilno presodilo glede na modificiran tožbeni zahtevek.
Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/3.. ZŠtip-1 člen 24, 24/1, 24/1-1.. URS člen 153.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - exceptio illegalis
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim razlogovanjem iz izpodbijane sodbe, da 3. odst. 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev. Kot dodaten pogoj določa, da mora biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od tekmovanja, na katerem je prišlo do izjemnega dosežka, upravičen do sofinanciranja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, oz. mu je financiranje zagotovilo ministrstva za šolstvo neposredno. Takšna dikcija podzakonskega akta nedvomno oži opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki v 1. alineji 1. odst. za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00057210
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140.. ZPP člen 224, 224/4, 236a, 236a/6, 236a/7, 287, 291, 302, 356.. ZPIZ člen 202, 202/1.. ZZOD člen 5.
zmotna uporaba materialnega prava - delna starostna pokojnina - zavarovalna doba - plačilo prispevkov - zavrnitev dokaznih predlogov - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podlage zavarovanja ni ustrezno razčistilo (ni se opredelilo do listin, ki bi lahko potrdile navedbe tožnika) in je sprejelo zaključek, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 40 ter kot tak dolžan sam obračunavati in plačati prispevke. Ugotovitev pravilne podlage zavarovanja je ključna, saj bi se moralo v primeru, da je bil tožnik zavarovan po podlagi 1, tj. kot oseba v delovnem razmerju, tudi obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 šteti v pokojninsko dobo.
Razlog zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo neposredno zaslišanje priče v tem primeru ni sprejemljiv in predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Tožniku zaradi zavrnitve dokaznega predloga v postopku ni bilo omogočeno dokazovanje svojih trditev, da so bili plačani vsi prispevki kot edinemu zaposlenemu v družbi. Sodišče prve stopnje pa se niti ni opredelilo do že podane pisne izjave priče, da je bilo v tem času izplačevanje plač urejeno na način, da se pred plačilom prispevkov za pretekli mesec, plača v tekočem mesecu ni mogla izplačati.
ZPP člen 254, 254/3.. ZPIZ-2 člen 15, 63, 63/2, 63/2-3.
priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - bolniški stalež
Tožnik neutemeljeno vztraja pri časovni razbremenitvi s skrajšanim 4 urnim delovnim časom zaradi tega, ker je že 8 let v skrajšanem 4 urnem bolniškem staležu. Ta se namreč nanaša na začasno nezmožnost za delo, ne pa na invalidnost in zmožnost opravljanja določenega dela s krajšim delovnim časom od polnega, to je dela z omejitvami, ki sta jih v predsodnem postopku ugotovili že obe invalidski komisiji in v sodnem postopku še sodni izvedenec.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je pri tožniku glede na predhoden invalidski postopek do dokončnosti izpodbijane odločbe, to je do 23. 11. 2020, sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega poleg časovne razbremenitve 6 ur dnevno potrebuje še dodatne fizične omejitve pri delu, vendar pa ne 4 urno časovno razbremenitev.
Od vročitve dokončne in pravnomočne odločbe o odmeri predčasne pokojnine brez zmanjšanja do vložene zahteve je preteklo skoraj 24 let. Slednje nedvomno predstavlja prekoračitev 10-letnega roka iz 183. člena ZPIZ-2. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je ne glede na tožnikove opisane razloge pretekel in je zahteva prepozna, zato jo je toženec pravilno zavrgel.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 113, 113/6, 259, 259/3.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka
Obvezni sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji zagotavlja medicinsko tehnične pripomočke iz nadstandardnih materialov le, ko se ne da z enakim materialom doseči bolj ali manj enakega rezultata. Toženec povsem spregleda, da je (subjektivni) občutek, ki ga je tožnica imela pri predhodnem preizkusu opornice, sestavni del strokovne ocene o najbolj ustreznem medicinsko tehničnem pripomočku. Tožničin (subjektivni) občutek, ki je vplival na oblikovanje ocene pri izbiri ustrezne ortoze, ne zasleduje pravno neupoštevne afinitete do dražjega materiala, temveč gre za zasledovanje pravno priznanega cilja, ki je predmet strokovne presoje zdravstvene stroke.