ZPP člen 253, 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3, 69.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - dokaz z zaslišanjem izvedenca - status zavarovanca - poslabšanje zdravstvenega stanja - razveljavitev sodbe
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ima tožnica objektivne zdravstvene težave, ki omejujejo delazmožnost pod splošnimi pogoji že od operacije skolioze v nivoju TH4 do L4 dalje 24. 6. 2006. Tedaj še ni bila zaposlena, je pa potrebovala poklicno usmeritev, kot je napisal ortoped v izvidu 21. 2. 2021.
Zato je potrebno, da sodišče ugotovi, kakšne omejitve pri delu je tožnica potrebovala pred nastopom zaposlitve, poleg tega pa je potrebno ugotoviti, kakšne omejitve pri delu potrebuje od nastopa dela dalje, ali je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju in torej do poslabšanja ter če spremembe vplivajo na tožničino zmožnost opravljanja svojega poklica definiranega v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2.
Treba je ločiti med mnenjem in priporočili lečečih specialistov ter izvedenskim mnenjem izvedencev. Lečeči specialist pacienta zdravi, medtem ko izvedenci v skladu s pravili znanosti in stroke objektivno ocenjujejo obstoj določenih dejstev, konkretno obstoj preostale delovne zmožnosti. Pri tem morajo upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenja izvedenskega organa lahko tudi razlikujejo od mnenj in predlogov lečečih specialistov.
stroški postopka - načelo uspeha v postopku - načelo de minimis non curat praetor
Predmet socialnih sporov je priznanje pravic iz socialne varnosti in ne specificirano opredeljeni zneski, ki bi zahtevali zgolj tehnični preračun in določitev procentualnega uspeha stranke. Nenazadnje zaradi posebne narave socialnih pravic ZDSS-1 v 68. členu določa poseben režim glede stroškov postopka, ki predstavlja izjemo od določb ZPP o kritju stroškov postopka. Ne gre za tipični pravdni postopek, kjer bi lahko glede na predmet spora uporabili čisto načelo uspeha postopka, kot skuša prikazati pritožnik.
V tem sporu je ključno, da je mogoče obdobje prostovoljne vključitve v zavarovanje po 1. 1. 2013 kot pokojninske dobe brez dokupa uveljaviti šele po uveljavitvi novele ZPIZ-2K. Ta novela ne vpliva na veljavnost izpodbijanih odločb, ki so bile izdane upoštevajoč veljavno zakonodajo ob priznanju pravice do predčasne pokojnine. Sodišče je podrobno in argumentirano pojasnilo, zakaj ni ugotovilo pogojev iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2. Opozorilo je, da je bila tožnici pravica do predčasne pokojnine upoštevajoč tedanje predpise pravilno priznana, saj za priznanje obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje od 1. 1. 2013 do 17. 1. 2016 ob izdaji odločbe z dne 9. 7. 20193 ni bilo nobene podlage.
nagrada za izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu
Imenovana sodna izvedenka je pojasnila, da je po štetju strani v sodnem in upravnem spisu naštela točno 511 strani, kar je tudi specificirala v stroškovniku. Pravno neupoštevna mora ostati pritožnikova trditev o podvajanju dokumentacije. Sodna izvedenka je življenjsko logično in prepričljivo pojasnila, čemur je sledilo tudi pritožbeno sodišče, da ne glede, da so v dokumentaciji dvojniki dokumentov, je potrebno vpogledati in prebrati vsak dokument posebej, ga popisati, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do napake in površnosti.
ZPIZ-2 člen 39a, 133, 159, 159/1, 159/2.. ZDavP-2 člen 93, 93/4.
delna starostna pokojnina - pokojninska doba - plačani prispevki za socialno varnost - izpolnjevanje pogojev
Za rešitev sporne zadeve je ključna ugotovitev, da tožnica nima poravnanih prispevkov za čas od 1. 7. 2010 dalje. Že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe za priznanje pravice, kot jo uveljavlja s tožbo. Ključno je namreč, da po podatkih, ki jih je uporabila tožena stranka, dopolnjena pokojninska doba znaša 33 let, 3 mesece in 23 dni. V primeru, da se prišteje bolniški stalež in porodniški dopust v trajanju 1 leto 7 mesecev in 12 dni, potem znaša pokojninska doba 34 let, 11 mesecev in 5 dni. Če pa bi upoštevali še ostalo obdobje v trajanju 2 leti, 4 mesece in 18 dni, bi znašala pokojninska doba 37 let, 3 mesece in 23 dni. Ker je bil v letu 2017 pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine in s tem v zvezi tudi pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine dopolnjenih 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi če bila upoštevana navedena doba, tožnica ne bi izpolnila zahtevanega pogoja.
Naloga izvedenskega organa je, da vsak član komisije preuči medicinsko dokumentacijo s svojega specialističnega področja, zavarovanca osebno pregleda, poda ločeno mnenje, nato pa ob upoštevanju posameznih mnenj sodelujočih specialistov izvedenski organ poda skupno mnenje o vprašanju, ki mu ga je zastavilo sodišče. Po dosedanji sodni praksi se v teh primerih vsakemu izvedencu posebej priznava nagrada po 40. členu Pravilnika, saj se delo članov izvedenskega organa v ničemer ne razlikuje od dela izvedencev posameznikov. To velja toliko bolj za konkretni primer, ko je bilo z mnenjem Fakultetne komisije razčiščevano in odgovorjeno na eno najbolj zahtevnih strokovno medicinskih vprašanj in sicer, ali je bilo že leta 2008 tožnikovo zdravstveno stanje takšno, da je zaradi shizofrenije bila pri njem podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo (tako za šolanje, ki je bilo prekinjeno, kot tudi za krajšo zaposlitev nekaj mesecev, do katere kasneje ni nikoli več prišlo).
Oba izvedenca sta prepričljivo pojasnila vpliv tožničinega zdravstvenega stanja na njeno delazmožnost, pri čemer sta vsak s svojega medicinskega področja enotna v tem, da tožničino zdravstveno stanje ni takšno, ki bi utemeljevalo popolno izgubo delazmožnosti. S pomočjo obeh izvedencev je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je tožnica še vedno sposobna za delo z že priznanimi omejitvami. Drugače kot sta ugotovila izvedenca niti ne izhaja iz tožničinih izvidov. Mnenji izvedencev pa sta skladni tudi z mnenji invalidske komisije I. in II. stopnje.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/2, 19, 68, 68/1, 68/2.. ZPP člen 154.
povrnitev stroškov - priča - odškodninski spor
Ker v zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor, v tem primeru glede stroškov postopka ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZDSS-1, temveč določbe ZPP, ki se nanašajo na povračilo stroškov postopka.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi tožena stranka samovoljno presodila, da se mora tožnik z 11. 4. 2016 vrniti na delo. Ali so podani razlogi, zaradi katerih je utemeljena začasna nezmožnost za delo, sta odločala imenovani zdravnik in po pritožbi tožnika tudi zdravstvena komisija. Oba organa sta pristojna za odločanje o začasni nezmožnosti za delo po določbah ZZVZZ in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tem primeru nikakor ni mogoče govoriti o samovoljnosti ravnanja organov tožene stranke.
ZDR-1 člen 137, 137/3.. ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-2, 81/3, 81/5, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/1, 137/1-1, 229, 229/1, 229/2, 229/5.
nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela - COVID-19 - odškodninska odgovornost zdravstvenega zavoda
Ker osebni zdravnik kot razlog za začasno nezmožnost za delo ni navedel izolacije, tožnik kot delodajalec do povračila nadomestila ne more biti upravičen že od prvega dne bolniške odsotnosti zavarovanke, kot je določeno v 1. točki prvega odstavka 137. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - očitna pisna napaka
Nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje je priznana ob pravilni uporabi 249. člena ZPP ter relevantnih določb Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
ZUJIK člen 20, 21, 83, 83/1, 83/2, 85, 85/1, 87, 87/1.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11, 11/2, 11/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljive izpovedbe zaslišanih prič, ki imata potrebno znanje in izkušnje za presojo izpolnjevanja predpisanih kriterijev iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Nenazadnje sta bili zaradi svoje strokovnosti tudi imenovani v strokovno skupino. Z zaslišanjem prič je sodišče prve stopnje ustrezno razčistilo dejansko stanje in v tem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče v postopek pritegnilo sodnega izvedenca. Nenazadnje postavitve sodnega izvedenca ni predlagala nobena od strank v postopku. Neupošteven mora ostati toženčev pritožbeni ugovor, da bi sodišče dejstvo o izjemnosti tožnikovega dela moralo ugotavljati s pomočjo izvedenca, pa čeprav ga ni predlagala nobena od strank. Očitek, da bi moralo sodišče stranki pozvati, da predlagajo sodnega izvedenca oziroma, da bi moralo sodnega izvedenca imenovati sodišče po uradni dolžnosti, v tem sporu presega materialno procesno vodstvo pa tudi preiskovalno načelo.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1.. ZPP člen 157.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - stroški postopka - povod toženca za tožbo - potrebni stroški postopka
Po stališču pritožbenega sodišča je bistveno že dejstvo, da je tožena stranka postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca začela po uradni dolžnosti, kar med strankama niti ni sporno. V tem primeru ne moremo govoriti o tem, da bi tožnik dal povod za tožbo, temveč je tožnik izkoristil pravno možnost, ki mu jo daje zakon in kot je bil to tudi poučen s pravnim poukom v dokončni odločbi, torej da lahko pred sodiščem vloži tožbo in z njo izpodbija odločbo za katero meni da ni pravilna in zakonita. Tožena stranka pa tudi ni pripoznala tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo, temveč šele v kasnejši vlogi. Tožbeni zahtevek na odpravo odločb je bil v delu, ki se nanaša na odpravo odločb tudi pravilno postavljen. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tudi ni navajala, da bi bil tožbeni zahtevek nepravilno postavljen, temveč je predlagala, da sodišče o tem sporu razsodi brez glavne obravnave.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6.. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 18, 18/2.
denarna socialna pomoč - premoženjsko stanje prosilca - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sredstva v višini 3.332,23 EUR so glede na tožničino trditveno podlago sredstva, namenjena za vzpodbudo in pomoč pri njenem študiju. Tožnica je že v predsodnem postopku zatrjevala, da ta denarna sredstva ne predstavljajo dohodka po 12. členu ZUPJS, temveč izjemo opredeljeno v 2. alineji 2. točke 3. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Ne glede na tožničino zatrjevanje, je sodišče kot pravilno štelo ugotovitev pristojnega CSD, da se znesek 3.332,23 EUR šteje kot premoženje po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS. Sodišče je napačno razlogovalo, da so tožničina zatrjevanja o podarjenih denarnih sredstvih na varčevalnem računu v znesku 3.332,23 EUR pravno nepomembna.
Pravilno je toženčevo pritožbeno stališče, da je tožnici neutemeljeno priznanih 7 x po 225 točk iz naslova sedmih pripravljalnih vlog.
Ne gre za pripravljalne vloge (tako niso niti poimenovane), ki bi jih ob pravilni uporabi 155. člena ZPP bilo mogoče vrednotiti po 2. točki tarifne št. 15 Odvetniške tarife. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za krajše dopise, ki se lahko v skladu s 4. oz. 3. točko 39. tarifne št. OT vrednotijo s 50 ali 20 točkami.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, kar je za rešitev pritožbene zadeve tudi edino odločilno. Ker je tožnica zoper sklep VDSS z opr. št. Psp 73/2022 z dne 16. 3. 2022 ponovno vložila pritožbo, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo z dne 26. 4. 2022 utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00058073
ZPIZ-2 člen 194, 194/1.. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191.
invalidnina za telesno okvaro - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - obogatitveni zahtevek - zmota glede obstoja obveznosti
V obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da je toženec vedoma izplačal nedolg iz naslova invalidnine za teleso okaro, do katere tožnik ni bil upravičen. Izplačila so bila očitno posledica pomanjkljive skrbnosti. Do neupravičenih izplačil je prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami pri nosilcu zavarovanja. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahteva njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pride v poštev, saj je zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga lahko tudi krivdna. Zmota pri izplačilih invalidnine izključuje uporabo 191. člena OZ. Pravna podlaga za razsojo zadeve je zato nedvomno podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ.
ZZVZZ člen 34, 34/3, 80, 81.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/3, 232.. ZPP člen 4.
retrogradni bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - načelo neposrednosti
Tožnik začasne nezmožnosti za delo ni uveljavljal v časovnih obdobjih in na način, kot se zanjo iz medicinskih razlogov zaradi zdravljenja in priznavanja staleža po naravi stvari pričakuje.
ZPP člen 254, 286b.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 82, 82/1, 86, 492, 492/3.
pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnico bi bilo mogoče v I. kategorijo invalidnosti razvrstiti le, če pri njej ne bi bilo preostale delazmožnosti, ker več ne bi bila zmožna za nobeno organizirano pridobitno delo. Ker takšen zdravstveni dejanski stan ni izkazan, je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnjen.
Glede na preostalo delazmožnost je na podlagi 1. odst. 82. člena ZPIZ-2 tožnici zakonito priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje.