telesna okvara - pravica do invalidnine - prišteta doba - osebna okoliščina - razlaga zakonske določbe - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - delovno razmerje
Pri tožnikuje je bila ugotovljena 90 % skupna telesna okvara nastala 23. 5. 2019. S tem je prvi pogoj določen v 138. členu ZPIZ-2, kot ena izmed osebnih okoliščin v obliki telesne okvare najmanj v višini 70 %, podan. Drugi pogoj, to je obstoj obveznega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja ali drugega dela v času nastanka in nadaljnjega obstoja osebne okoliščine, torej od 23. 5. 2019 dalje, pa ni podan. Od 24. 6. 2018 dalje, to je še pred ugotovljenim nastankom 90 % telesne okvare zaradi bolezni, tožnik ni bil več in še vedno ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nobeni podlagi.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061803
ZPIZ-2 člen 14, 14/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 13.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 14.. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 288, 288/2.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - opravljanje dela v tujini - načelo lojalnega sodelovanja
Zavarovanec s stalnim prebivališčem v Avstriji je v spornem obdobju delo opravljal tako v Sloveniji kot v Avstriji. Ker je v Avstriji opravljal tudi znaten del zaposlitvene dejavnosti (upoštevani so bili osebni prejemki zavarovanca v Avstriji, ki so približno enako visoki kot v Sloveniji), je imenovani nosilec, tj. avstrijski zavod za zdravstveno zavarovanje, odločil, da zavarovanec bistven del svoje dejavnosti opravlja v državi svojega prebivališča, tj. v Avstriji. ZZZS je toženca obvestil, da je odločitev avstrijskega zavoda dokončna.
V skladu z načelom enotne uporabe zakonodaje obrazec A1 označuje pravo socialne varnosti (ene) države, ki naj se uporabi za isto osebo v istem časovnem obdobju. Ker zavarovanec ne more biti hkrati zavarovan v dveh državah članicah, v obdobju v katerem je zavarovan v Republiki Avstriji, ne more biti vključen tudi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sodišče je argumentacijo usmerilo v bistveno ugotovitev izvedenke, da tožnica s priznanimi stvarnimi razbremenitvami ne potrebuje še časovne razbremenitve krajšega delovnega časa. Časovna razbremenitev kot taka ne more nadomestiti nujno potrebnih stvarnih razbremenitev. Kompenzacija, ki si jo želi tožnica iz praktičnih razlogov, ni dopustna. Le dosledno upoštevanje ustreznega dela je zagotovilo, da bo tožnica ustrezno delo zmogla opravljati v polnem delovnem času.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - pravica do odmora in počitka - odmor med delovnim časom
Pravnega položaja delavca, ki dela krajši delovni čas iz naslova preostale delovne zmožnosti, ne moremo enačiti s pravnim položajem delavca, za katerega velja določilo 65. člena ZDR-1. Pri tožnici kot delovnemu invalidu se šteje, da ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, saj ji prispevek in nadomestilo za 4 ure iz naslova invalidnosti izplačuje ZPIZ. Tožnici tako pripada 30 minutni odmor.
priznanje invalidnosti I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota zavarovanja - prijava na zavodu za zaposlovanje
Določba 88. člena ZPIZ-2 je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki na podlagi invalidnosti prvič pridobivajo pravico iz invalidskega zavarovanja. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ne more biti več uporabljiva na način, da bi bilo priznanje pravice pogojevano s ponovno prijavo na Zavodu za zaposlovanje. Nenazadnje je sodišče tožniku tudi že priznalo pravico do delnega nadomestila. Prijava na Zavodu za zaposlovanje in izpolnjevanje določenih aktivnosti v zvezi z zaposlovanjem pa je pomembna pri izplačevanju nadomestila za invalidnost.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti I. kategorije - poškodba pri delu - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca
Zaradi nediskriminatorne obravnave je treba vprašanje organiziranega prevoza presojati glede na okoliščine vsakokratne dejavnosti delodajalca ter načina in kraja izvajanja dela. To še zlasti velja za delo gozdnih sekačev, ki se ne izvaja v urbanem okolju, v tovarniških prostorih, niti na lokaciji, dostopni po javni poti z avtobusom ali prevoznim sredstvom, ki bi ga izključno opravljal le delodajalec.
Vzrok invalidnosti I. kategorije je v okoliščinah tožnikovega primera zagotovo poškodba pri delu, zadobljena v prometni nesreči ob čelnem trčenju na poti z dela 3. 10. 2017, saj je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. alineje 1. odst. 66. člena ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 182, 182/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 163, 163/3.
stranska intervencija - začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - denarno nadomestilo v breme zavoda
Tožena stranka je ugotovila, da je bil stranski intervenient v času od 15. 12. 2021 do 14. 2. 2022 za drugo ustrezno delo upoštevaje odločbo ZPIZ, začasno nezmožen, in sicer zaradi poškodbe izven dela.
Ker je bila stranskemu intervenientu priznana pravica do dela na drugem delu, mu s tem v zvezi pripada tudi pravica do delnega nadomestila, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Riziko izplačevanja tega nadomestila je prešel na ZPIZ, s tem da je izplačevanje tega nadomestila odvisno od ravnanja delodajalca, ki mora upoštevati tako odločbo ZPIZ-a kot tudi predpise, ki urejajo zaposlovanje invalidov.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - načelo materialne resnice - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče je ocenilo, da obstoji podlaga za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja. Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 6. 4. 2022 in dopolnilnim izvedenskim mnenjem z dne 4. 5. 2022, pokaže, da ne gre zgolj za dodatna pojasnila predhodno obrazloženega v izvirnem izvedenskem mnenju. Pri presoji pripomb ocena toženca o relevantnosti ne more biti ključna. Toženčev cilj je diametralno nasproten cilju, ki ga zasleduje tožnica. Sodišče je tisto, ki dokazno oceni izvedensko mnenje in sprejme odločitev o potrebnosti morebitnih dopolnitev. V dopolnilnem mnenju je sodna izvedenka odgovorila na pripombe tožnice, ki se tožencu zdijo nerelevantne in nepotrebne, pa vendar je sodišče ocenilo drugače.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - vrstni red poplačila dolgov
Ker tožnik dolga iz naslova zapadlih, a neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za predhodno obdobje ni poravnal v celoti (kljub večkratnim izvršbam s strani FURS), se je terjatev vodila še naprej skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kljub nadaljnjim rednim plačilom je toženec s tekočimi plačili tožnika terjatve pravilno zapiral skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2. Zaradi vrstnega reda poplačila dolga iz preteklosti se zapirajo najprej obresti, šele nato obveznosti za prispevek glede na zapadlost (glavnica). Ker je tožnik svoje obveznosti plačeval za nazaj in ne v celoti, je logična posledica, da kljub nadaljnjim tožnikovim tekočim plačilom prispevka na dan 30.3.2020 še vedno obstoji neporavnana terjatev toženca v višini 86,18 EUR.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
ZPIZ-2 člen 63, 63/3.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
ugotavljanje invalidnosti - zmožnost za delo - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v postopku pred tožencem pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti pravilno upoštevani pogoji delovnega mesta in tudi delovna dokumentacija. Tožnik je imel sicer še sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki je začela veljati 1. 3. 2016, vendar tožnikovo pogodbeno delo ne more predstavljati svojega poklica v smislu tretjega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in predstavljati podlago za oceno invalidnosti.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061449
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 194, 194/1, 194/3.. ZUP člen 221, 221/3.. OZ člen 190, 190/1.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - letni dodatek k pokojnini - začasna upravna odločba - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico le v okviru pravnega in dejanskega stanja podanega ob priznanju pravice. Zato je priznana pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le v primeru, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje. Če se dejanske okoliščine po izdaji odločbe o pravici spremenijo, lahko zavarovanec pravico še naprej uživa le v primeru, če so še nadalje izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Če ti niso več izpolnjeni, je novo dejstvo podlaga za novo upravno odločanje. Za obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogoja za izplačevanje dajatve, tožena stranka odloči o preplačilu in dolžnosti vračila izplačanih sredstev v odločbi o ugotovitvi preplačila.
dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti - duševna motnja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik osnovne življenjske potrebe še opravlja samostojno, čeprav počasi in s težavo. Pri tožniku tudi ni izgubljena realitetna kontrola, tako da ne potrebuje stalnega nadzora. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v 101. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, niti za priznanje tega dodatka za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 287.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - invalidska pokojnina - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - preostala delovna zmožnost
Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi.
ZPP člen 161, 161/1, 362.. ZUPJS člen 3, 6, 32, 32/1, 41.. SZ-1 člen 121, 121/5.. OZ člen 1, 1/2, 190, 197.
ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - subvencija tržne najemnine - trajanje postopka - plačilo v izogib sili - verzijski zahtevek
Pravno in življenjsko je povsem sprejemljivo ravnanje tožnikov, ki so na podlagi določila 190. člena OZ v izogib nevarnosti deložacije najemodajalcu sami plačali celotni znesek najemnine. Trajanje postopka priznanja subvencije za tržno najemnino je spremenilo razmerja med deležniki, kar je privedlo do neprimernosti postopka, opredeljenega v določilih ZUPJS za konkretni primer. Najemodajalec kot zakonsko določen prejemnik izplačila subvencije, je celotno najemnino že prejel, tudi del, za katerega je bila tožnikom subvencija priznana. Sicer ne s strani občine, temveč s strani tožnikov. Upoštevajoč sistem socialne varnosti in načel, ki ta sistem prežemajo, je pravno neprimerno vztrajati pri uporabi zakonskih določil, ki ne nalegajo na konkretni dejanski stan ter hkrati stranko, ki jo je potrebno socialno zaščititi, izpostavljati tveganjem in stroškom nadaljnjih sodnih postopkov.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2.
zavrženje tožbe - poziv na dopolnitev tožbe
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je bil tožnici sklep o popravi tožbe vročen 18. 8. 2022. Tožnica je 22. 8. 2022 vložila vlogo z istima listinama, že priloženima tožbi, ter hkrati navedla, da odgovora na pritožbo oz. drugostopenjsko upravno odločbo še ni prejela. Sodišče prve stopnje v okoliščinah obravnavanega primera posledično pravilno zaključuje, da ne gre za stanje po 2. odst. 72. člena ZDSS-1, ki bi ga bilo mogoče šteti za molk organa. Ker tožnica tožbe tudi ni popravila niti je ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 19. 7. 2022, jo je na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
ZSVarPre člen 8, 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-2, 26/1-3, 26/6, 26/7, 26/8, 26/10.. ZFU člen 52, 52/4.
denarna socialna pomoč - višina pomoči
Z vpisom v davčni register ni avtomatično izpolnjen pogoj za dodelitev dodatka za delovno aktivnost. Pogoj bi bilo mogoče ugotoviti iz evidenc socialnega zavarovanja, iz katerih je razvidno število ur dela in se ob njihovem upoštevanju na podlagi 26. člena ZSVarPre tudi ponderira osnovni znesek minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožnica v relevantnem obdobju iz naslova opravljanja samozaložništva ni imela nobenih dohodkov, ni plačala davka od dohodka iz dejavnosti in dohodek ni bil niti mogel biti upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.
ZDSS-1 člen 1, 58, 61, 62, 63.. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - izdaja nove odločbe - pravni interes za tožbo - vročitev odločbe
Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe tožnica ni izpodbijala, zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.