ZZVZZ člen 39, 41, 41/1, 44a, 44b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 153, 153/2
zahteva za povrnitev stroškov prevoza na zdravljenje od zzzs - izvajalec zdravstvene dejavnosti - napotitev - operativni poseg - lečeči specialist
Za odločitev v tej zadevi je ključen odgovor na vprašanje, ali je bil tožnik napoten na obravnavo v kraj zunaj njegovega stalnega prebivališča. V takem primeru ima zavarovana oseba pravico do povračila potnih stroškov do najbližjega izvajalca (drugi odstavek 153. člena POZZ). Povračilo prevoznih stroškov pripada zavarovanim osebam za najkrajšo razdaljo do najbližjega zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika po ceni javnega prevoza (prvi odstavek 41. člena ZZVZZ).
ZZVZZ člen 26, 44c, 44c/1, 44c/1-1. URS člen 50, 51. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 4, 4/1
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotnica - medicinski poseg - direktiva EU
Za priznanje povračila stroškov zdravljenja v tujini je, na podlagi 44.c člena ZZVZZ, bistveno, da je storitev opravljena v okviru izdane napotnice. Ker pri tožnici v tujini ni bila opravljena zdravstvena storitev v okviru izdane napotnice, niso izpolnjeni pogoji iz 44.c člena ZZVZZ, ki bi upravičevali povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00090975
ZDSS-1 člen 63, 70, 75. ZUP člen 22, 129, 129/1, 129/1-4. ZPP člen 274, 274/1
predlog za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - zavrženje predloga - procesna predpostavka za sodno varstvo
V socialnem sporu sodišče odloča o začasnih odredbah samo med postopkom. Slednje je zvezano s specifiko socialnega spora, kjer pride do materialnopravnega odločanja samo v okviru predhodnega predsodnega odločanja. V povezavi s tem je potrebno upoštevati določilo 63. člena ZDSS-1, ki dopušča presojo glede izpodbijanega dokončnega akta.
Upoštevajoč, da se tožnik pri utemeljevanju predloga začasne odredbe sklicuje na postopek, ki teče pred tožencem v zvezi z njegovo zahtevo, o kateri toženec dejansko še ni odločil, je predlog za izdajo začasne odredbe preuranjen, zaradi česar ga je sodišče ob upoštevanju 63. in 75. člena ZDSS-1 ob prvem odstavku 274. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedopustnega.
URS člen 120, 120/2, 125, 153. ZS člen 3. ZŠtip-1 člen 21, 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/1, 5/3. ZOFVI člen 78, 81
Zoisova štipendija - državno tekmovanje - povprečna ocena - načelo pravne varnosti - predvidljivost - vezanost sodnika na ustavo in zakon - usklajenost pravnih aktov - financiranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev - exceptio illegalis
Glede na to, da 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitve sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico.
molk organa druge stopnje - zavrženje tožbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poziv - zahteva za izdajo odločbe - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Tožnik je že v tožbi navedel, da je toženca pozval k izdaji odločbe. Kljub temu ga sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 6. 2025 ni pozvalo, da izkaže predpostavke za molk organa, tj. predloži zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe (potrdilo o oddani pošiljki). Tudi na poziv sodišča se je tožnik odzval z vlogo, v kateri je navedel, da se je zoper odločbo julija 2024 pritožil, in ker organ v dveh mesecih ni sprejel odločitve, je podal pritožbo na drugostopni organ. Preuranjen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal predpostavk za molk organa, saj k temu niti ni bil pozvan.
Toženec je odločbo z dne 28. 3. 2025 izdal v okviru svojih pristojnosti. Tožnik je imel zoper odločbo možnost vložiti pravno sredstvo. Ker pritožbe ni vložil, je odločba postala pravnomočna in je sodišče nanjo vezano. Odločba je bila izdana (in tudi vročena tožniku) že pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa. Kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu pritožbe ni vložil. Ker je bilo na ta način o zahtevi tožnika za ponovno odmero pokojnine z odločbo z dne 28. 3. 2025 že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDSS-1, 75. člena ZDSS-1 in 247. člena ZPP, tožbo zaradi molka organa pravilno zavrglo.
Tožnica ni zadovoljna z izpodbijanima odločbama, saj meni, da nista zgolj nezakoniti, temveč tudi nepravilni. Zato bi moralo sodišče v tem socialnem sporu po vsebini presojati pravilnost in zakonitost s strani tožnice predloženih odločb toženca, izvesti ustrezni dokazni postopek nato v skladu s 7. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 odločiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZPP člen 337, 337/1
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta je mogoče ugoditi le v primeru, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tzavarovanjeožnik ni dokazal, da je izpolnjen navedeni pogoj. Tožnik namreč ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati. Zgolj navedbe, da delo predstavlja tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja, še ne pomeni, da bo tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00090507
ZDSS-1 člen 82, 82/1. ZPIZ-2 člen 63, 181. URS člen 22
pravica do izjave - mnenje invalidske komisije - pritožba v upravnem postopku - pravica do enakega varstva pravic
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno izpodbijani odločbi toženca odpraviti, ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o mnenjih invalidskih komisij (IK) I. in II. stopnje, ki jih je pri svoji odločitvi upošteval toženec. Z izvedenskim mnenjem IK I. stopnje je bil tožnik seznanjen v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in je lahko nanj podal pripombe že v pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo. Tožnik je lahko pravico do izjave v predsodnem postopku uresničil tudi ob osebnem pregledu pri IK II. stopnje. V pritožbeni fazi mu je bila pravica do izjave zagotovljena že z vložitvijo pritožbe. Bistveno pa je, da je bila tožniku pravica do izjave omogočena v sodnem postopku.
datum nastanka invalidnosti - popolna nezmožnost za delo - dopolnjena pokojninska doba - gostota pokojninske dobe - pravica do invalidske pokojnine - invalid I. kategorije invalidnosti - popolna nezmožnost za pridobitno delo
Datum nastanka invalidnosti je v povezavi z izpolnitvijo pogoja dopolnjene pokojninske dobe po določbi 2. alineje 42. člena ZPIZ-2, odločilen za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za določitev datuma nastanka popolne nezmožnosti za delo je ključna bolnišnična obravnava v letu 2023, saj je bila tedaj podana diagnostična ocena ob izjemno utrjeni izločitvi tožnika iz življenjskih tokov ter upadu splošne in kognitivne funkcionalnosti.
pokojninska doba - dokazovanje - starostna pokojnina
Glede na neprepričljivo izpoved tožnika (tožnik ni pojasnil, kdaj naj bi delal v Nemčiji), nadalje, da glede pokojninske dobe ni predložil nobenega pisnega dokaza in pa glede na potrdilo nemškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz katerega izhaja, da tožnik v Nemčiji nima zavarovalne dobe, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožniku ni uspelo dokazati obstoja pokojninske dobe v Nemčiji.
invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - omejitev - stvarna razbremenitev - preostala delovna zmožnost - časovna razbremenitev
Izvedenka se je argumentirano opredelila tako do bolezenskega stanja na hrbtenici, ki je bilo zdravljeno z operacijo in zahteva stvarne razbremenitve. Kot drugo okvaro zdravstvenega stanja pa je opredelila sladkorno bolezen, ki zahteva dodatni razbremenitvi "ne na višini/ali lestvah in le v dnevnih izmenah". Ob skupni oceni tožnikove preostale delovne zmožnosti, je izvedenka upoštevala vse zdravstvene okvare in učinkovanje obeh skupaj ter podala celovito oceno tožnikove delazmožnosti. Zgolj zaradi preglednosti je izvid in mnenje oblikovan strukturirano, iz ocene pa je razvidna njena celovita presoja. Vsak posameznik je svoja celota in kriteriji za razmejitev ne morejo biti določno opredeljeni, zato gre pri ugotovitvi invalidnosti vedno za oceno, ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe kot celote.
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je že bila obravnavana v predsodnih postopkih, ki so se končali s pravnomočnima odločbama. Z njima je bila zahteva za priznanje sorazmernega dela pokojnine v obeh postopkih zavrnjena. Postopka sta bila vodena na podlagi zahteve bosanskohercegovskega nosilca zavarovanja za odmero v skladu s 37. členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/08 - Mp10/08). Z izpodbijano sodbo je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb, saj je v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP toženec med drugim dolžan zahtevo zavreči, če je bila o isti stvari že izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
ZSVarPre člen 4, 4/1, 4/2, 8, 31, 31/1, 31/1-2, 31/3. ZUPJS člen 29, 30, 30/1. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-2, 23, 23-2, 23-3, 23-4, 23-5, 23-6, 24, 24/2. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 50, 50/5. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/2. URS člen 120, 120/2.
denarna socialna pomoč - odločanje po prostem preudarku - pripor - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do kritja razlike do polne razlike zdravstvenih storitev
Pri odločanju o priznanju pravice je potrebno izhajati iz 2. točke prvega odstavka 31. člena ZSVarPre v zvezi s tretjim odstavkom navedenega člena, kjer je določeno, da v primeru odločanja o nedodelitvi ali dodelitvi denarne socialne pomoči v nižjem znesku, CSD upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini, odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno.
stroški postopka - potrebni stroški - prošnja za preklic naroka
Dopis, za katerega je sodišče priznalo 20 točk, ne predstavlja vloge, ki jo mora sodišče vročati nasprotni stranki in za katero mora stroške nositi toženec. Gre za prošnjo za preklic in preložitev naroka, ki tožencu ni bila vročena.
ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 81, 81/5. ZPIZ-2 člen 4, 4/1. URS člen 22.
zavrženje tožbe - smrt stranke - univerzalno pravno nasledstvo - prenosljivost pravice - neprenosljiva osebna pravica - nepodedljive pravice - vdovska pokojnina
Smrt stranke privede do procesnega nasledstva, ki pa je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Čeprav je dedovanje univerzalno nasledstvo, pa ne pomeni, da preidejo na dediče prav vse sestavine premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso prenosljive ali so vezana na življenje zapustnika, se ne morejo dedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ZPIZ-2 ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca. Po smrti tožeče stranke nihče nima procesnega upravičenja za ta spor, upoštevaje 63. člen ZDSS-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP zavrglo.
ZPIZ-2 člen 66, 126. ZUP člen 225, 225/1. ZDSS-1 člen 63
ugotavljanje invalidnosti - pravnomočna upravna odločba - vzrok za invalidnost - poslabšanje invalidnosti - načelo materialne resnice - krajši delovni čas - časovna razbremenitev - stvarna razbremenitev
Ker postane materialno pravnomočna le odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), ne more biti ovira, da se ob uveljavitvi novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti, za naprej ne opredeli drugače. Cilj zakonske ureditve je presoja vsebinske pravilnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici ali obveznosti zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je pritožbeni očitek, da sodišče ne bi smelo spreminjati vzroka invalidnosti, ki je bil pravnomočno ugotovljen v predhodnih odločbah za naprej, neutemeljen.
ugovor zoper začasno odredbo - sklep o izvršbi - odločanje o pravnem sredstvu
Prvi odstavek 53. člena ZIZ določa, da lahko sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če ZIZ ne določa drugače (54. člen ZIZ). To pomeni, da je za odločanje o pravnem sredstvu toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa, s katerim je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, pristojno odločati sodišče prve stopnje. Odločitev o pritožbi tožnice se pridrži do odločitve o ugovoru toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00089810
ZPIZ-2 člen 63, 63/1. ZPP člen 254.
izvedensko mnenje - osebni pregled pri sodnem izvedencu - III. kategorija invalidnosti - priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja
Če lahko sodni izvedenec poda svoje mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, osebni pregled zavarovanca ni nujen.
Ob uveljavljenem načelu oficialnosti, načelu materialne resnice, temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred socialnim sodiščem je potrebno pri vprašanju meje, do katere seže razreševalna obveznost sodišča iz materialnoprocesnega vodstva izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki pa mora ohraniti nepristranskost.
ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/4, 403. ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 253, 253/1, 286b.
invalid III. kategorije invalidnosti - svoj poklic - opredelitev pojma svoj poklic - dodatne omejitve pri delu - invalidnina - telesna okvara - seznam telesnih okvar - izobrazba - delovne izkušnje
Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti ter so potrebne stvarne razbremenitve pri delu, kot jih je pred tem ugotovil in priznal že toženec. Je pa pri tožniku za razliko od odločitve toženca, ki je menil, da lahko tožnik drugo delo opravlja v polnem delovnem času, sodišče presodilo, da je potrebna tudi časovna razbremenitev.
V tožnikovem primeru je potrebno, skladno s četrtim odstavkom 63. člena ZPIZ-2, upoštevati svoj poklic, pri čemer se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V okviru svojega poklica je torej potrebno upoštevati ne samo tožnikovo dejavnost, na podlagi katere je vključen v zavarovanje, temveč tudi njegovo izobrazbo in pridobljene delovne izkušnje.