ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/2, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2, 154, 154/2, 174, 174/2, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2.
nevarna dejavnost - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah
Demontaža in prenašanje stekla v velikosti 1 m x 2 m in debeline 4 mm, predstavlja nevarno dejavnost. Zato je toženec (delodajalec) objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je ob tem utrpel tožnik (delavec), čigar delovna naloga je bila tudi demontaža sejemskih stojnic in ki je ob pomanjkanju nadzora svoje delo opravljal na običajen način, torej tako, kot drugi delavci. Podlaga za strah se ne ocenjuje le z objektivne medicinske perspektive, marveč tudi (oz. predvsem), kako je oškodovanec v konkretnih razmerah doživljal svojo situacijo.
ZOR člen 1089, 1089/1, 1089, 1089/1. ZD člen 214, 214/3, 214, 214/3.
dedni dogovor - pogodba - poravnava
Dedni dogovor je civilnopravni sporazum med dediči o delitvi zapuščine in o načinu te delitve, ki je sklenjen v zapuščinskem postopku in ga nato sodišče navede v sklepu o dedovanju (3. odst. 214. člena Zakona o dedovanju). Dedni dogovor pa ima lahko tudi naravo sodne poravnave, vendar le v kolikor izpolnjuje pogoje, ki jih 1089. člen ZOR predvideva za poravnavo (spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, prekinitev spora z vzajemnimi popustitvami ter določitev vzajemnih pravic in obveznosti).
Namen posebnega varstva zaščitenih kmetij na področju dedovanja je predvsem v tem, da se zagotovi obstoj kmetij in prepreči njihova drobitev. V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je tako potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oz.
kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljanju) določena kot zaščitena kmetija z odlokom Občinske skupščine oz. po letu 1986 z odločbo pristojnega upravnega organa, razen v primeru, če vrnjeno premoženje presega 100 ha primerljive kmetijske površine.
ZOR člen 210, 463, 210, 463. SZ člen 117, 121, 121/1, 117, 121, 121/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - določitev vrednosti stanovanja - točkovalni zapisnik - sprememba zapisnika
Kasnejša sprememba točkovalnega zapisnika (znižanje števila točk), ki je služil kot podlaga za določitev cene pri odkupu stanovanja na podlagi privatizacijskih določil Stanovanjskega zakona, ne utemeljuje zahtevka na vrnitev dela kupnine. Za takšen zahtevek namreč ni pravne podlage niti v določbah o neupravičeni pridobitvi po 210. čl. ZOR, niti ne gre za situacijo predvideno v 463. čl. ZOR.
Zamenjala ključavnice na nepremičnini je motilno dejanje kljub temu, da motilec hkrati izroči motenemu ključ. Namen ključavnice je izključiti vse nepooblaščene in neupravičene osebe od izvrševanja posesti. Le na tak način ima posestnik popolno kontrolo nad zaklenjeno nepremičnino (velja tudi za premičnine). Kopije ključev se ob današnji tehniki izdelujejo na hiter in cenen način. Izročitev ključa zamenjane ključavnice ne predstavlja nobene garancije, da motilec nima še nadaljnjih kopij ključev. Moteni ima interes tudi na prepovedi nadaljnjih zamenjav ključavnic.
pravdni stroški - predujem, plačan iz proračuna - uspeh v pravdi
Načelo uspeha v pravdi velja tudi v primeru začasnega plačila predujma iz proračuna in sicer namesto stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in predujma ne bi zmogla. Stranka, ki je v pravdi propadla, mora v proračun vrniti začasno plačan predujem. Tudi če bi predujem vplačala stranka, ki je v pravdi uspela, bi ji ga morala neuspešna stranka vrniti kot del pravdnih stroškov.
posest - posest dediča - posest preživljalca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Nepremičnine, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne spadajo v zapuščino, zato dediči na tem premoženju ne dobijo fiktivne posesti po 73. čl. ZTLR. Posestno varstvo na teh nepremičninah gre preživljalcu iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju (117. čl. ZD).
upravljanje večstanovanjskih hiš - plačevanje upravnikovih storitev na osnovi pogodbe - nevknjiženo kupljeno stanovanje
Vsak solastnik skupne stanovanjske hiše mora plačevati upravniku storitve po pogodbi. Ta obveznost ni odvisna od vknjižbe etažne lastnine. Vsak kupec nevknjiženega stanovanja je dobroverni in zakoniti posestnik, saj posest opira na veljavno kupno pogodbo. Gre torej za domnevnega lastnika - priposestvovalca, ki bo v 10 letih postal pravni lastnik, tudi če stanovanje še ne bo vknjiženo v tem času. Sicer pa lahko upravnik zahteva plačilo koristnih del tudi na osnovi splošnih obligacijskih predpisov.
Tožena stranka trdi, da po materialnem pravu obveznost plačila iztoževane terjatve ni njena obveznost, da torej v tej pravdi ni pasivno legitimirana. Na taki podlagi pa imenovanja prednika ni mogoče dovoliti.
povrnitev gmotne škode - pobotni ugovor - terjatev v tuji valuti
Ob uradnem preizkusu sodbe prvega sodišča pa je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je namreč priznalo pobotno terjatev v tuji valuti (V nemških markah), kar pa glede na to, da ima ta terjatev temelj v odškodninski odgovornosti, ni materialnopravno pravilno. 71. člen Zakona o Banki Slovenije določa, da se v domači valuti izkazujejo tiste obveznosti, pravice in posli med podjetji, bankami, osebami, ki so bili sklenjeni oziroma so nastali na območju Republike Slovenije.
Zakon o deviznem poslovanju pa v 5. členu izrecno dovoljuje uporabo deviz kot vrednostne osnove le v pogodbah med domačimi osebami (valutna klavzula), ne pa tudi za odškodninske zahtevke. Tudi v skladu z obstoječo sodno prakso ni utemeljena odškodninska terjatev v tuji valuti glede na to, da gre za obveznost med domačima osebama.
Domača oseba kot oškodovanec tako praviloma ne more zahtevati odškodnine v tuji valuti. To je mogoče le izjemoma, kadar mu nastane škoda v tuji valuti (npr. ko lahko svojo škodo reparira le na tak način, da določene dele (npr. avtomobila) nabavi v tujini, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.