denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izplačilo v enkratnem znesku - vlaganje sredstev v podjetje
Namen določbe 2. alinee 2. odst. 27. člena ZZZPB je, da se z izplačilom denarnega nadomestila v enkratnem znesku nudi pomoč zavarovancem, ki podjetje šele nameravajo ustanoviti. Vendar pa v konkretni zadevi tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje izplačila v enkratnem znesku, čeprav je bilo podjetje ustanovljeno že pred uveljavljanjem denarnega nadomestila, vendar se je tožnik lahko v podjetju zaposlil šele kasneje, ko je vložil sredstva v materialno osnovo podjetja.
Domneva o umiku predloga za izvršbo zaradi neplačila sodne takse iz 4. odstavka 40. člena ZIZ ne velja v primeru, ko je upnik v stečajnem postopku, obveznost plačila sodne takse pa je nastala pred dnevom začetka stečajnega postopka.
ZPP (1977) člen 353, 370, 370/1, 353, 370, 370/1. ZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZPIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1.
predčasna pokojnina - tehnološki presežek - obid zakona
Za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ki naj bi jo zavarovanec pridobil kot tehnološki višek, ob izpolnjenih ostalih pogojih glede starosti in delovne dobe, je bistveno, ali so bili za tožnika izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v določbah ZDR, ki urejajo pogoje in postopek za prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oz. pri delodajalcu. Obhajanje zakonodajalčeve volje, celo z na zunaj pravilnim ravnanjem, ne more uživati pravnega varstva, saj nasprotuje temeljnim načelom civilnega prava o poštenem izvrševanju pravic.
Zgolj vpis prenehanja delovnega razmerja v delovno knjižico, ne da bi delodajalec izdal - vročil delavcu pismeno odločbo o prenehanju delovnega razmerja, kot to določa 78. člen ZTPDR, pomeni nezakonit način prenehanja delovnega razmerja. V takem primeru je delavec dolžan uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh odkar je zvedel za kršitev pravice, kar je pogoj za uveljavljanje sodnega varstva.
Čeprav je bilo toženčevo dejanje storjeno kot reakcija na tožnikovo zaklepanje vrat, toženec s tem dejanjem ni vzpostavil prejšnjega stanja posesti, ko je lahko neovirano vstopal v klet in garažo. In ker tudi sicer ni bilo neposredno usmerjeno v vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, ne predstavlja dejanje samopomoči, marveč motenje posesti.
O priznanju tuje sodne odločbe odloča sodišče po pravilih nepravdnega postopka (2. odst. 1. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), razen če ZUKZ nima posebnih določb. In ker ZUKZ o tem posebnih določb nima, v nepravdnem postopku pa je načelo kontradiktornosti pravilo (prim. 1. in 2. odst. 4. čl. ZNP), bi sodišče moralo vročiti predlog za priznanje tuje sodne odločbe skupaj z dokazili nasprotnemu udeležencu. To še posebej prihaja do izraza v konkretnem primeru, ko je potrebno odločiti o priznanju tuje zamudne sodbe.
Določba 57. člena ZIZ, po kateri mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku, velja zgolj za primer, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Če pa dolžnik z obrazloženim ugovorom v celoti izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zakon ne predvideva odgovora na ugovor, kar pomeni, da ga ni treba vročiti upniku (ugovor je torej v tem primeru enostransko pravno sredstvo - arg. iz 381. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).