V definiciji zadnjega splošnega oprostitvenega razloga iz 2. odst. 17. čl. CMR manjkata dve značilnosti, da bi ta razlog lahko uvrstili v pojem višje sile. Prvič, manjka element "zunanjosti". In drugič, da bi se dogodek lahko štel za višjo silo, mora biti še nepričakovan. Ugotovljene okoliščine prometne nesreče dajejo podlago za presojo, da je do škode prišlo zaradi vzroka, ki se mu toženi prevoznik ni mogel izogniti in posledic nesreče ni mogel preprečiti.
skrbnost zavarovalnice pri izpolnjevanju obveznosti
Za toženo stranko (zavarovalnico) velja pri izpolnjevanju obveznosti merilo profesionalne skrbnosti (2. odst. 18. čl. ZOR), kar v konkretnem primeru pomeni, da je od nje mogoče zahtevati, da iz zdravstvene dokumentacije tudi brez izvedenskega mnenja ugotovi višino svoje obveznosti (splošno znano je, da imajo zavarovalnice posebej usposobljene cenilce, med njimi tudi zdravnike).
ZPP (1977) člen 155, 155/1, 166, 166/2, 373, 373-4, 155, 155/1, 166, 166/2, 373, 373-4. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1. ZZVZZ člen 34, 34.
delovno razmerje za določen čas
Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas, delodajalec ni dolžan izdati delavki še posebnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Narava takega sklepa je lahko zgolj deklaratorna, zato ugovor delavca zoper tak sklep ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja oziroma vložen ugovor ne zadrži izvršitve sklepa do njegove dokončnosti. Ni razloga za transformacijo delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, če delavka sploh ni ostala na delu (saj je bila zaradi posledic nesreče pri delu bolniško odsotna) in se tudi kasneje, po prenehanju bolniškega staleža, ni vrnila več na delo.
V večini primerov ima vsaka stavka oziroma ustavitev dela v določenih delih podjetja za posledico prav omejevanje in preprečevanje dela na drugih delovnih mestih. Stavka ni nezakonita zato, ker v njej niso bili udeleženi vsi delavci.
ZPP (1977) člen 118, 354, 354/2, 365, 118, 354, 354/2, 365. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek 5 delovnih dni - vrnitev v prejšnje stanje
Če delodajalec ne odloči o predlogu pooblaščenca delavca za vrnitev v prejšnje stanje, ker je delavec zaradi zdravstvenih težav prepozno vložil ugovor zoper prvostopenjski sklep, o tem odloči sodišče na podlagi določbe 3. odstavka 24. člena ZDSS. Če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, sodišče presoja zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR v 1. odst. 36. d člena ščiti vse delavce invalide (po gramatikalni razlagi - invalide, ki delajo), ne le invalide II. ali III. kategorije invalidnosti, v skladu z določbami ZPIZ. Tožniku je bil priznan trajni status vojnega invalida z odločbo z dne 8.6.1992, za čas od 1.7.1991 dalje, zato bi mu kot invalidu lahko prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu le po določbah ZDR, ki veljajo za invalide.
V primeru preklica pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja ni potrebno ugotavljati, ali so podane zahtevane posledice, ki so po zakonu (89. člen ZDR) pogoj za izrek samostojnega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (t.i. kvalifikatorne okoliščine), saj zadostuje le storitev nove hujše kršitve delovne obveznosti, ki je kot taka opredeljena v splošnem aktu delodajalca.
vknjižba - označba nepremičnine v listini, na podlagi katere se dovoli vknjižba
Javna ali zasebna listina, s katero se v postopku za vpis v zemljiško knjigo dokazuje obstoj pravnega temelja za pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice na nepremičnin, je podlaga za vknjižbo, če je nepremičnina v njej označena s podatki, po katerih se nedvoumno razlikuje od vseh ostalih nepremičnin, to je s številko zemljiškoknjižga vložka, katastrsko občino in parcelno številko.
ZPP (1977) člen 372, 373, 372, 373. ZDR člen 95, 95/1, 96, 95, 95/1, 96. ZGD člen 246, 246/1, 249, 258, 274, 246, 246/1, 249, 258, 274. ZDSS člen 23, 23. ZTPDR člen 59, 59/3, 59, 59/3.
disciplinska odgovornost člana d.d.
Določba 3. odstavka 59. člena ZTPDR, da o disciplinski odgovornosti poslovodnega organa odloča organ, ki ga imenuje,se upošteva pri odločanju o disciplinski odgovornosti člana uprave v delniški družbi, zato je za odločanje pristojen nadzorni svet.
Določeno stanje zasvojenosti, kot posledica delavčevega uživanja alkohola na delovnem mestu in izven njega, je lahko razlog, da disciplinski organ pogojno odloži izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja in delavcu naloži, da nastopi zdravljenje odvisnosti. Vendar je ta odločitev v prosti presoji delodajalca.
Odločitev o višini stroškov postopka je odvisna od uspeha tožnika v sporu, ki ga predstavlja količnik (izražen v odstotkih) med prisojenim in prvotno vtoževanim zneskom.
V primeru molka delodajalca je dopustno sodno varstvo le, če je delavec tožbo vložil v razumnem roku. Delavcu invalidu ne more prenehati delovno razmerje zaradi operativnih razlogov brez njegovega soglasja vse dotlej, dokler mu ni zagotovljena pravica do pokojnine ali katera od preostalih pravic iz 33. člena ZDR. V primeru molka delodajalca je dopustno sodno varstvo le, če je delavec tožbo vložil v razumnem roku.
ZPP (1977) člen 354/2, 354/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Delavec, ki svoje odsotnosti z dela v zvezi z zatrjevano boleznijo ne opraviči z ustreznimi bolniškimi listi, niti ne predloži drugih dokazov, iz katerih bi prepričljivo izhajalo, da zaradi bolezni v določenem obdobju za delo dejansko ni bil zmožen, izostane z dela neopravičeno.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/2, 368, 353, 353/1, 365, 365/2, 368. ZDR člen 17, 17/1, 17, 17/1.
delovno razmerje za določen čas - pogoj
Delodajalec je v skladu z določbo 88. člena KP za gradbeništvo (Ur. l. RS, št. 79/94) dolžan natančno opredeliti objekt (lokacijo), na katerem bo delavec opravljal oz. dokončal planirano delo, sicer ne more dokazati, da je bil predčasno izpolnjen pogoj za prenehanje delovnega razmerja za določen čas, ker naj bi bilo planirano delo (zgrajen objekt) opravljeno.
ZPP (1977) člen 193, 193. ZDDO člen 59, 59/1, 60, 60/1, 59, 59/1, 60, 60/1. ZDSS člen 14, 14.
kolektivni spor - plačilo delovne uspešnosti
Izvršni svet Skupščine RS (udeleženec) ni kršil svoje obveznosti za zagotovitev sredstev, namenjenih za vrednotenje delovne uspešnosti, saj je s svojim sklepom z dne 11.10.1990 zagotovil delavcem Ministrstva A. dodatek v višini 15 % zaradi izjemnih pogojev dela, dne 10.1.1991 pa je ta dodatek prekvalificiral tako, da se je nanašal na delovno uspešnost ter je ves sporni čas tudi izplačeval dodatek za delovno uspešnost in ne dodatek za izjemne pogoje dela.
V primeru, da je bilo delavčevo delovno mesto ukinjeno, lahko od takrat naprej uveljavlja le plačilo nadomestila plače po obračunski osnovi drugih ustreznih del, ne pa več od obračunske osnove ukinjenega delovnega mesta.
Pravice delavca do nagrade za koristni predlog so urejene v splošnih aktih organizacije. Delavec lahko uveljavlja pravice do koristnega predloga v skladu s pravilnikom o množični inovativni dejavnosti organizacije. Analize prihrankov zaradi organizacijskih sprememb, ki naj bi predstavljale koristni predlog in jih je v organizaciji predlagal delavec, podane v ugovoru zoper sklep o prerazporeditvi na drugo delovno mesto, ni mogoče šteti za dopolnitev že vložene prijave ali za novo prijavo koristnega predloga. Delovno sodišče je zato pravilno obravnavalo sporno zadevo le v okviru zahteve za varstvo pravic, ki se je nanašala na koristni predlog A-1.
Če stranke določenega izvedeniškega mnenja ne sprejmejo, sodišče pa ga vseeno uporabi, toda le subsidiarno z drugim izvedeniškim mnenjem, ki sta ga stranki sprejeli, ni podana relativna bistvena kršitev določb postopka. Obe mnenji sta identični glede odločilnih dejstev, zato sodba ni nezakonita in ne nepravilna. Iz obeh mnenj izhaja isto dejansko stanje.
Kriva izpovedba priče je lahko razlog za obnovo postopka le, če predlagatelj obnove dokaže kaznivo dejanje krive izpovedbe s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.