zadržanje v psihiatrični bolnišnici - prepozna pritožba zavržena
V skladu s 65. členom ZDZdr je treba pritožbo zoper sklep o zadržanju osebe na oddelku pod posebnim nadzorom vložiti v treh dneh od dneva vročitve sklepa. Kratek zakonski rok za vložitev pritožbe je utemeljen iz razloga, da se čim hitreje izvede postopek, v katerem sodišče preveri, ali so podane predpostavke za zadržanje osebe v psihiatrični bolnišnici. Narekuje ga torej intenzivnost posega v osebnostne pravice zadržane osebe. Trdota roka je omehčana z določbo, po kateri lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo (tretji odstavek 36. člena ZNP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00079683
ZPP člen 7, 212. OZ člen 944.
zavarovalna pogodba - kasko avtomobilsko zavarovanje - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem
Dokazni postopek je pokazal tudi, da je imela toženka možnost z gotovostjo preveriti, ali so utemeljeni njeni dvomi v to, da je do loma nosilca motorja prišlo prav v tej prometni nezgodi, a se te možnosti ni poslužila. Odgovor na to vprašanje bi namreč dala ugotovitev, ali je lomna površina na problematičnem delu nosilca motorja sveža ali stara oz. korodirana, pri čemer bi lahko sveža poškodba izvirala iz obravnavanega škodnega dogodka (kar je potrdil tudi v postopku imenovani izvedenec za avtomobilsko stroko). Tako bi toženka z gotovostjo lahko dokazala, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice). To trditveno in dokazno breme je bilo v njeni sferi. Razlog, da do takšnega pregleda ni prišlo, je na strani same toženke, ki takega pregleda ni opravila, čeprav je že pred tem postopkom angažirala (svojega) izvedenca, ki ji je možnosti za ugotovitev, ali poškodba na motorju izvira iz tega škodnega dogodka, tudi pojasnil. Ugotovitev, da ni vzročne zveze med trkom in škodo, ki jo zatrjuje tožnica, je torej preprečila sama toženka, ki ni ugodila predlogu (svojega) izvedenca, da opravi demontažo hladilnika in ventilatorja motorja.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov - oprostitev plačila stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - odločanje o stroških po prostem preudarku - povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Stranka je namreč lahko v postopku oproščena le lastnih stroškov (plačila sodnih taks in stroškov za izvajanje dokazov), ne more pa biti oproščena plačila stroškov nasprotne stranke, ki je v postopku uspela. V primeru, če je bila uspešni stranki dodeljena BPP, je nasprotna stranka v skladu s prvim in drugim odstavkom 46. člena ZBPP dolžna te stroške povrniti Republiki Sloveniji, ki jih je založila.
ZASP člen 2, 3, 4, 4/2, 22, 22/1, 81, 82, 82/1, 130, 130/1, 132, 146, 146/1, 157, 157/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 16, 16/1, 44, 44/4. OZ člen 131, 190, 190/1, 193, 198, 346. ZPP člen 13, 212, 213, 214. ZUP člen 279.
kolektivno uveljavljanje pravic - javna priobčitev fonogramov - dovoljenje za kolektivno upravljanje - dovoljenje za za kolektivno upravljanje pravic - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - sklenitev pogodbe - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - civilna kazen
Besedilo Dovoljenja, da se tožeči stranki "dovoli kolektivno uveljavljanje pravic na že objavljenih fonogramih" v tem primeru le pojasnjuje, da lahko tožeča stranka uveljavlja kolektivno varstvo le na javno objavljenih fonogramih in ne tudi na tistih, ki sicer obstajajo in so obstajali že pred izdajo Dovoljenja, a niso (bili) javno objavljeni. Pri tem okoliščina, kdaj so bili fonogrami javno objavljeni, pred ali po izdaji Dovoljenja, ne vpliva na pravico tožeče stranke, da po pridobitvi Dovoljenja v času trajanja pravic (132. člen ZASP) kolektivno uveljavlja pravice ob javni priobčitvi fonogramov, vključno z javnim prenašanjem in radijsko retransmisijo.
Za zagotavljanje enakega obravnavanja strank, konkurenčnosti med strankami in predvidljivosti, je pomembno, da se za primerljive položaje uporabi enak način določanja primernega nadomestila in v naprej določene predvidljive postavke. To je še toliko bolj pomembno v primerih, kot je obravnavani, ko je pred sodiščem več primerljivih postopkov. Zato ni primerno, da bi sodišče pri odločanju o primerni višini nadomestila in parametrih za njegovo določitev upoštevalo določila Pogodbe 2006. Po prenehanju SS 2006 in Pogodbe 2006 ni primerno drugače obravnavati posameznih strank, ki so imele v preteklosti (toda ne v vtoževanem obdobju!) s tožečo stranko sklenjeno pogodbo, od tistih, ki s tožečo stranko pogodbe v preteklem obdobju niso imele sklenjene.
Ker med pravdnima strankama do vložitve obravnavane tožbe ni bilo spora in je tožeča stranka zahtevek na doplačilo nadomestila postavila šele z vložitvijo obravnavane tožbe, ni mogoč zaključek, da je tožena stranka ravnala naklepno ali s hudo malomarnostjo, ko je v daljšem časovnem obdobju nadomestila plačevala v višini, za katero je menila, da je primerna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00081500
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - višina premoženjske koristi - posebne olajševalne okoliščine
Natančna višina premoženjske koristi, ki jo je obtoženec pričakoval, za konkretizacijo očitanega kaznivega dejanja ni ključna, je pa dejstvo, da se očita, da so tujci za celotno pot plačali 25.000,00 EUR, kar pomeni, da bi tudi obtoženec, ki se mu očita sostorilstvo, prejel plačilo za opravljeno nalogo.
Na podlagi pravilno opravljene dokazne ocene je sodišče prve stopnje prišlo do zanesljivih zaključkov o sostorilski vlogi obtoženca pri obravnavanem kaznivem dejanju, kar pomeni, da je bil obtoženčev prispevek odločilen pri storitvi očitanega kaznivega dejanja in da ne gre za drugo obliko udeležbe.
V obravnavani zadevi ne gre za take (posebne) olajševalne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno obtožencu omiliti kazen zapora, kot trdi pritožnik. Sodišče prve stopnje je obtožencu izreklo zaporno kazen v trajanju treh let, kar pomeni, da je izrečena zaporna kazen na spodnji meji predpisane zaporne kazni. Upoštevalo je vse okoliščine primera, tako osebne okoliščine na strani obtoženca, kot tudi okoliščine samega dejanja, pri tem pravilno ni spregledalo števila tujcev, kot tudi, da je bil obtoženec za dve kaznivi dejanji že obsojen v Ukrajini, kot je obrazloženo v izpodbijani sodbi.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjeten obstoj nevarnosti - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Objektivna nevarnost za začasno odredbo ne zadošča. Enako je v našem primeru sodišče prve stopnje evidentno ugotovilo, da tožena stranka v smeri kakršnegakoli odtujevanja, zmanjševanja oziroma skrivanja premoženja ne ravna in tega tudi tožeča stranka v postopku ni zatrjevala. Le konkretno ravnanje v tej smeri pa je tisto, ki bi lahko vplivalo na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe, s tem bi bila izpolnjena subjektivna nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, pretekla poslovanja tožene stranke, ki sicer resda vplivajo na vprašanje plačevitosti tožene stranke do svojih upnikov, pa sama po sebi ne morejo vplivati na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe.
sprememba družbenika - razveza pogodbe - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - učinek razveze pogodbe - vpis spremembe družbenika
Če je pogodba razvezana, je treba vzpostaviti stanje, kakršno je obstajalo pred sklenitvijo pogodbe. Razveza pogodbe učinkuje za nazaj, kadar so s pogodbo dogovorjene trenutne obveznosti ali pa trajajoče obveznosti, ki se še niso začele izpolnjevati, ali za naprej, kadar gre za trajajoče obveznosti, ki so se že izpolnjevale. Ne glede na navedeno pa z vidika učinkov vpisov v sodni register za presojo, s katerim dnem se v sodni register vpišejo učinki razveze pogodbe (datum vstopa, izstopa družbenika in s tem povezane spremembe imetnika poslovnega deleža), ni odločilno le, ali gre za pogodbo, pri kateri so obveznosti trenutne, ali za pogodbo s trajajočimi pogodbenimi obveznostmi, temveč tudi, ali je pri predmetu prodaje (v danem primeru poslovnem deležu) v času od sklenitve do razveze pogodbe prišlo do sprememb.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZSVarPre člen 11, 11/1. ZPP člen 339, 339/2-14,, 365, 365/1-3, 366. ZD člen 163, 174.
oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga - obrazloženost sklepa - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - dohodkovni kriterij - premoženjsko stanje - dediščina - povprečni mesečni dohodek - popolna taksna oprostitev - brezplačna pravna pomoč - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, saj iz njega ni razvidno, da podlagi katerih zakonsko določenih kriterijev je sodišče prve stopnje presodilo, da dedičev predlogi za celotno oprostitev, delno oprostitev ali za zmanjšanje plačila sodne takse niso utemeljeni.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ustavno načelo enakega varstva pravic - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo izravnalne pravičnosti - ustaljena sodna praksa - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - standard pravične denarne odškodnine - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) - indeksna klavzula
Enota večkratnika povprečne mesečne plače v državi je primerjalna enota, ki jo sodna praksa uporablja za pravilno uporabo načela objektivizacije, to je za primerjavo dosojenih odškodnin v primerljivih primerih in za pravilno umestitev obravnavanega primera med manjše, večje in najhujše škode ter odškodnine zanje.
ZPP člen 182, 182/4, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 191, 426. SPZ člen 32, 99.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - tožba zaradi motenja posesti - svetlobne imisije - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - sprememba tožbe - sprememba tožbe v spisu zaradi motenja posesti - dopustnost spremembe tožbe - smotrnost spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - posestno varstvo - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem
Podlaga odločitve sodišča v sporu o dopustnosti spremembe tožbe je, kot določa zakon, zgolj vprašanje smotrnosti spremembe za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pravilo pomeni kompromis med interesi obeh strank in podpira zahtevo po ekonomičnosti postopka. V obravnavanem primeru bi tudi po spremenjeni tožbi odločalo isto (stvarno in krajevno) pristojno sodišče. Postopek je na začetku. Če tožeča stranka želi varstvo lastninske pravice in ne le posestnega varstva, bi pomenila dopustitev spremembe tožbe izognitev še enemu postopku. Končna odločitev o zahtevanem varstvu lastninske pravice s spremenjeno tožbo pa je tudi nedvomno bližja dokončni ureditvi razmerja med strankami kot pa končna odločitev v posestnem sporu, ki (načeloma) zagotavlja zgolj provizorno in začasno varstvo do končne odločitve v lastninskem sporu.
ZASP člen 2, 3, 4, 4/2, 22, 22/1, 81, 82, 82/1, 130, 130/1, 132, 146, 146/1, 157, 157/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 16, 16/1, 44, 44/4. OZ člen 131, 190, 190/1, 198.
kolektivno uveljavljanje pravic - javna priobčitev fonogramov - dovoljenje za kolektivno upravljanje - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - sklenitev pogodbe - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - civilna kazen
Besedilo Dovoljenja, da se tožeči stranki "dovoli kolektivno uveljavljanje pravic na že objavljenih fonogramih" v tem primeru le pojasnjuje, da lahko tožeča stranka uveljavlja kolektivno varstvo le na javno objavljenih fonogramih in ne tudi na tistih, ki sicer obstajajo in so obstajali že pred izdajo Dovoljenja, a niso (bili) javno objavljeni. Pri tem okoliščina, kdaj so bili fonogrami javno objavljeni, pred ali po izdaji Dovoljenja, ne vpliva na pravico tožeče stranke, da po pridobitvi Dovoljenja v času trajanja pravic (132. člen ZASP) kolektivno uveljavlja pravice ob javni priobčitvi fonogramov, vključno z javnim prenašanjem in radijsko retransmisijo.
Za zagotavljanje enakega obravnavanja strank, konkurenčnosti med strankami in predvidljivosti, je pomembno, da se za primerljive položaje uporabi enak način določanja primernega nadomestila in v naprej določene predvidljive postavke. To je še toliko bolj pomembno v primerih, kot je obravnavani, ko je pred sodiščem več primerljivih postopkov. Zato ni primerno, da bi sodišče pri odločanju o primerni višini nadomestila in parametrih za njegovo določitev upoštevalo določila Pogodbe 2006. Po prenehanju SS 2006 in Pogodbe 2006 ni primerno drugače obravnavati posameznih strank, ki so imele v preteklosti (toda ne v vtoževanem obdobju!) s tožečo stranko sklenjeno pogodbo, od tistih, ki s tožečo stranko pogodbe v preteklem obdobju niso imele sklenjene.
Ker med pravdnima strankama do vložitve obravnavane tožbe ni bilo spora in je tožeča stranka zahtevek na doplačilo nadomestila postavila šele z vložitvijo obravnavane tožbe, ni mogoč zaključek, da je tožena stranka ravnala naklepno ali s hudo malomarnostjo, ko je v daljšem časovnem obdobju nadomestila plačevala v višini, za katero je menila, da je primerna.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je hudo ogroženo njeno zdravje (celo življenje) zaradi neustrezne skrbi zase (zaradi zadovoljevanja osnovnih, življenjsko nujnih, potreb, kot so redna prehrana, zadosten vnos tekočine, ustrezna skrb za higieno telesa in okolja). Sodišče je namreč ugotovilo, da je zadržana oseba izrazito shujšana, in sledilo izvedenki, da shujšanost izhaja izhaja iz bolezenskega poslabšanja, do česar pa zadržana oseba ni kritična.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00079408
URS člen 26, 156. ZPPSL člen 152, 152/3, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. ZFPPIPP člen 298a, 298a/3. ZZK-1 člen 89, 89/4, 89/4-1, 96, 96/1, 96/2, 96/2-2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - državni organ - izvrševanje oblastne funkcije države - vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča - vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - ovire za vpis - pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko - odgovornost države za delo stečajnega sodnika - pričakovalna pravica - protipravnost ravnanja sodnika - protiustavna pravna praznina - ustavni spor
Ravnanje stečajnega upravitelja v tej zadevi se ne uvršča med primere, v katerih stečajni upravitelji izvajajo nanje prenesene naloge države (oblast). Tudi kadar je fizičnim in pravnim osebam kot nosilkam javnega pooblastila poverjeno izvajanje oblasti, je značilnost njihovega ravnanja enostranskost in oblastvenost, tako da se o vsebini pravnih razmerij z zavezanci ne pogajajo, ampak jim obveznosti enostransko naložijo. V tej zadevi pa je pritožnica Pogodbo z upraviteljem sklenila po svoji volji in v prirejenem civilnopravnem razmerju. S sklenitvijo te pogodbe in z opustitvijo priprave na prodajo (pravnomočne vknjižbe lastninske pravice na stečajno dolžnico) je upravitelj objektivno ravnal s ciljem unovčitve dolžničinega premoženja in ni izvrševal nikakršne oblasti. Zato pritožnici država za to odškodninsko ne odgovarja.
Na zakonodajni ravni ni bil urejen položaj imetnikov hipotek, ki so bili vknjiženi na nepremičnini, še preden jo je stečajni dolžnik kupil. Očitno nevzdržno bi bilo, da bi se skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPPSL te hipoteke izbrisale, ne da bi tudi za njihove upnike veljalo, kar je izhajalo iz drugega odstavka 155. člena: "Iz kupnine se najprej poplačajo ločitveni upniki, katerih terjatve in ločitvene pravice so priznane." Te določbe na podlagi jezikovne razlage zakona zanje ni bilo mogoče uporabiti. Ne upravitelj, ne v okviru nadzora nad njim ali njegovega usmerjanja stečajno sodišče, niti slednje ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu niti zemljiškoknjižni sodišči prve ali druge stopnje niso zagrešili grobih kršitev zakonskih določb. Zaradi opisane pravne praznine namreč ni šlo za nezahtevno odločanje na podlagi jasnih določb.
ZFPPIPP člen 116, 115, 115/2, 115/2-2, 116, 116/1, 116/3, 116/4, 116/7, 123, 123/1, 148, 148/1, 221h, 221h/2. ZGD-1 člen 55.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predhodni postopek prisilne poravnave - prezadolžena gospodarska družba - imenovanje upravitelja - kriteriji za velikost družbe - vročanje sodnih pisanj - objava na spletni strani AJPES - objava sklepa - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika
Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa tudi ni objavilo na spletnih straneh AJPES niti ni na spletnih straneh AJPES objavilo predloga za začetek postopka prisilne poravnave, kot bi to moralo storiti po prvem odstavku 148. člena ZFPPIPP. Objava navedenega predloga je namreč pomembna zlasti zaradi uveljavljanja pravic upnikov in drugih udeležencev postopka zaradi insolventnosti v tem postopku.
javno dobro - motenje posesti - status javnega dobra - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izključitev posestnega varstva - zaznamba javnega dobra
Lahko se na javnem dobru pridobi tudi posebna pravica uporabe. Upravljalcu in koncesionarju je mogoče v določenih primerih priznati tudi posestno varstvo. Obstoj posesti in posestnega varstva je mogoč, če ima oseba posebno pravno podlago za rabo javnega dobra.
Parkirna mesta, ki so predmet tožbenega zahtevka (ne glede na to, na kateri nepremičnini ležijo), je toženka sama dala v posest oziroma v uporabo sprva tožnikovi pravni prednici, potem pa še tožniku samemu.
Vse do motilnega ravnanja splošna raba obravnavanih parkirišč ni bila vzpostavljena. Vseh pet parkirnih mest (kot povezana celota) vse do motilnega ravnanja ni imelo lastnosti in namena javnega dobra. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin je toženkino sklicevanje na tak status neutemeljeno.
ZIZ člen 15, 64, 64/1, 65, 65/25, 65/3. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor tretjega - zavrnitev ugovora
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je tretji vložil obrazložen ugovor tretjega, v katerem je zatrjeval, da sta dva zarubljena predmeta (dve televiziji) njegova last, čemur je upnica v postavljenem roku nasprotovala in predlagala njegovo zavrnitev. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tretjega glede na drugi odstavek 65. člena ZIZ pravilno zavrnilo. Pritožbene anvedbe tretjega in dolžnika glede lastninske pravice tretjega pa se nanašajo na vsebino morebitne pravde zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe (tretji odstvwek 65. člena ZIZ).
nadzorni svet - član nadzornega sveta - delavski predstavnik - izbris iz sodnega registra - listina, ki je podlaga za izbris - pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - prepoved opravljanja funkcije - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku
Agencija za zavarovalni nadzor je neodvisni regulatorni organ, ki nadzira slovenski zavarovalni trg. ZZavar-1 ji z namenom zagotavljanja strokovne usposobljenosti članov nadzornih svetov zavarovalnic podeljuje določene pristojnosti, med drugim pristojnost izdaje odločbe o prepovedi opravljanja funkcije, če ugotovi, da član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena ter prvega in drugega odstavka 67. člena ZZavar-1.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - obvezne sestavine pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Edino, kar je pritožnica zapisala, je, da želi, da "se opravi obravnava, na kateri se bo dokazalo, da je sklep številka opr. I Pg 1114/2023 izdan nepravilno". To ni konkretno obrazložen očitek kršitve po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta se glasi: "Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je […] podana: […] 10. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo[.]" Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da je ne išče (raziskuje) samo, zato jo mora pritožnik konkretno obrazložiti. Tega pritožnica ni storila.
ZPP člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 25/1. ZIZ člen 62.
spor o pristojnosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - zavrženje predloga
Iz bistveno istih razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče nazadnje pojasnilo v sklepu III R 3/2024 z dne 12. 3. 2024, niti v zdaj obravnavani zadevi do spora o pristojnosti še zares ni prišlo in je predlog okrožnega sodišča preuranjen. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku v pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, temveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodbo I Cpg 363/2009 z dne 13. 1. 2009, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo, da mora stranka, ki predlaga "edicijo", predlagati tudi dokaz, da ima njen pravdni nasprotnik listino, če je to dejstvo sporno. Tega svojega dokaznega bremena pritožnici nista zmogli.