Pri kaznivem dejanju goljufije mora biti storilcu dokazano, da je ravnal z goljufivim namenom že ob sklenitvi posla. V opisu dejanja morajo biti navedene konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da je imel storilec ob sklenitvi posla goljufivi namen. Teh okoliščin ni mogoče nadomestiti zgolj z navajanjem okoliščin, ki so nastopile kasneje, saj te za presojo obstoja goljufivega namena ob sklenitvi posla niso ključne. Navedbe, kot na primer "že plačanega blaga ni dobavil; niti delno ni vrnil prejetega denarja; je postal nedosegljiv", lahko sicer dodatno utrjujejo goljufivi namen storilca, ne morejo pa te okoliščine nadomestiti okoliščin, ki morajo biti ugotovljene v času sklenitve posla in biti v izreku sodbe v opisu dejanja jasno navedene. Šele v takšnem primeru lahko gre za kaznivo dejanje goljufije in ne zgolj za neizpolnitev civilnopravne zaveze.
prepoved vznemirjanja - kriterij uspeha strank - delež stroškov - odločanje o stroških postopka
Ker do umika tožbe ni prišlo in je sodišče tudi o zahtevku na prepoved vznemirjanja odločilo s sodbo, je pravilna odločitev z uporabo kriterija po načelu uspeha, kot to določa drugi odstavek 154. člena ZPP.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2, 41, 41/1, 47, 47/4, 47a, 49, 49/2, 49/5, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/1-3, 51/1-4.
izvedensko delo - nagrada izvedencu za delo - zahtevnost izvedenskega dela - obseg dela - višina nagrade - pregled s strani sodnega izvedenca
Pravilnik v prvem odstavku 39. člena določa, da pripada za preglede ali oglede sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51,00 EUR, vendar skupno največ 408,00 EUR. Ne glede na to pa drugi odstavek 39. člena Pravilnika določa, da pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu pri pregledu ali ogledu, ki traja več kot osem ur, poleg zneska iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika, dodatnih 51,00 EUR za vsake nadaljnje začete pol ure. Pravilnik torej v prvem odstavku govori o več pregledih, za katere pripada izvedencu nagrada največ v višini 408,00 EUR.
Za primer, ko posamezni pregled ali ogled traja več kot 8 ur, pa Pravilnik določa dodatno plačilo.
OZ člen 633, 634, 635, 636, 660. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 319, 319/3, 337, 337/1, 337/3.
gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - obvestilo o napaki - pravočasno grajanje napak - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - izvedensko mnenje - pobotni ugovor - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja s pobotnim ugovorom - grajanje dokazne ocene
V primerih, ko se v pobot uveljavljajo različne postavke oziroma stroški, katerih seštevek presega tožbeni zahtevek, je še posebej pomembno, da je v pobot uveljavljena terjatev jasno in nedvoumno opredeljena. Le na ta način je mogoče preprečiti, da se ne bi o njej ponovno odločilo v kakšni drugi pravdi ali da se o njej ne bi začela nova pravda. Poleg tega tudi ne zadostuje zgolj trditvena podlaga o obstoju obstoječe nasprotne terjatve iz naslova povzročene škode, pač pa mora stranka pobotni ugovor, ki ga uveljavlja v zvezi z vtoževano terjatvijo, ustrezno procesuirati.
Zgolj sklicevanje na vsebino strokovnega mnenja ne more predstavljati ustrezne trditvene podlage za pravočasno grajanje napake s strani tožene stranke kot naročnice tožeči stranki kot izvajalki na način in v rokih, ki jih določa Obligacijski zakonik.
ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) člen 1, 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 43.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - potrebni stroški za odvetnika - povrnitev potrebnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Razlaga, zakaj se stroški dveh pripravljalnih vlog priznajo kot potrebni, in zakaj se prizna končno poročilo stranki.
Sodišče bi moralo pri odločanju o odmeri odvetniških stroškov uporabiti staro različico OT. Vsi priznani odvetniški stroški pred sodiščem prve stopnje so namreč nastali še pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev OT (Uradni list RS, št. 70/22 z dne 20. 5. 2022). Vendar pa navedeno ni v ničemer vplivalo na pravilnost odmere odvetniških stroškov, saj so se za odločitev v tej zadevi relevantna določila OT le preštevilčila.
OZ člen 462, 462/1, 465, 470, 470/1, 470/2, 475, 475/3.
stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje napak - odstop od pogodbe - vračilo kupnine - izguba pravice do odstopa od pogodbe - poraba - običajna raba stvari
Namen pravočasnega obvestila o stvarni napaki na stvari je v tem, da prodajalcu omogoči, da se z napako seznani in ugotovi vzrok zanjo. Pravočasno obvestilo je namenjeno zaščiti prodajalčevega interesa, ki se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Zato ima upravičen interes, da za napako izve in ugotovi vzrok zanjo. Ko je tožnica toženko in ostale dobavitelje obvestila o napakah na končnih proizvodih, je zadostila temu namenu, čeprav takrat še ni bilo znano, v katerem delu je vzrok za napako. Toženki je bilo omogočeno sodelovanje pri testiranjih, s katerimi se je odkril vzrok napake. Ko pa se je tekom testiranj razjasnilo, da je vzrok puščanja pijač v toženkinih pokrovčkih, saj niso tesnili v kombinaciji s katerokoli plastenko, toženki ni moglo ostati neznano, da so njeni pokrovčki neustrezni in imajo napako. Ker je bila toženka prisotna ob testiranjih in o rezultatih tudi sproti obveščena, na pravice kupca ne vpliva dejstvo, da je bil toženki uradni reklamacijski zapisnik poslan šele 20 dni po njegovi sestavi.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00078937
ZDZdr člen 39, 39/1, 51.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogroženost življenja - razveljavitev sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Pritožnica ne nasprotuje konkretno ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ima duševno motnjo, in sicer blodnjavo motnjo, vendar duševna bolezen sama po sebi ni razlog za obvezno psihiatrično zdravljenje. Tudi posledici duševne motnje, hudo motena presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje sami po sebi ne narekujeta obveznega psihiatričnega zdravljenja. Hkrati mora namreč biti izkazano, da oseba s svojimi ravnanji ogroža svoje ali tuje življenje oziroma huje ogroža svoje ali tuje zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ter da tega ni mogoče preprečiti na druge načine. Z drugimi besedami, zgoraj citirani pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - pravilna odmera sodne takse
Višina takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1 (priloga 1 ZST-1) pri vrednosti spornega predmeta do vključno 65.000,00 EUR znaša 409,00 EUR, zato taksa za pritožbeni postopek po tar. št. 1121 ZST-1 s količnikom 3,0 znaša 1.227,00 EUR.
Takse za pritožbeni postopek v obravnavani zadevi ni mogoče odmeriti po določbah ZST-1, kot je veljal pred uveljavitvijo novele ZST-1B, temveč je treba uporabiti ZST-1, kot je veljal ob nastanku taksne obveznosti za pritožbeni postopek.
KZ-1 člen 262, 262/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje dajanja podkupnine - posredovanje pri podkupovanju - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - subjektivni element sostorilstva - sostorilstvo - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Obtožencu se očita (tako v obtožnici kot v izreku prvostopenjske sodbe), da sta skupaj s L. L. v zvezi s tehničnim pregledom vozila uradnima osebama tehničnima preglednikoma D. D. in E. E. izročila denar kot nagrado v znesku 10 EUR in sicer na način, da je L. L. na predlog B. B. denar vložila v prometno dovoljenje, ki ga je slednji nato izročil D. D. zato, da sta tehnična preglednika opravila tehnični pregled na način, da sta namenoma spregledala taksativno naštete napake, prav tako vozila nista pregledala v celoti, česar v zapisnik o tehničnem pregledu nista vpisala ali nista pravilno vpisala, nato pa v zapisniku o tehničnem pregledu potrdila, da je vozilo tehnično brezhibno, čeprav ni bilo in zato ne bi moglo in smelo uspešno opraviti tehničnega pregleda, prejeto nagrado pa sta si tehnična preglednika tudi razdelila. Glede na takšen opis sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se obtožencu očita, da je tehničnemu pregledniku dejansko izročil (dal) denar (nagrado, korist) z namenom, da tehnična preglednika (uradni osebi) tehničnega pregleda vozila L. L. (uradnega dejanja) ne opravita po predpisih, temveč vozilo kot brezhibno "spustita čez tehnični pregled" in so s takšnim opisanim ravnanjem konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja dajanja podkupnine. Obtoženi je namreč glede na opis dejanja podkupnino izročil neposredno v roke tehničnemu pregledniku D. D. in je torej opisano sostorilstvo in ne zgolj pomoč.
Sicer pa je sodna taksa odmerjena zgolj v znesku 30,00 EUR, tako da sodna taksa za pritožbo ni nesorazmerno visoka in jo je pritožnik sposoben plačati, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, na da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.