ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/4, 134, 134/2,. OZ člen 299, 299/1. ZPP člen 8, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 353. KZ-1 člen 314.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - reorganizacija - obveznosti delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - podredni zahtevek - zakonske zamudne obresti - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - primarni zahtevek
Skladno s sodno prakso je delodajalec dolžan pisno obrazložiti dejansko podlago odpovednega razloga, ni pa dolžan pravno kvalificirati razloga za odpoved po posameznih alinejah prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Če delodajalec poda pravno kvalifikacijo odpovednega razloga, ta sama po sebi ni odločilna za zakonitost odpovedi. Zato je sodišče prve stopnje presojalo tudi, če ravnanje, kot je bilo očitano tožniku, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1.
Neutemeljeno je tudi stališče pritožbe, da tožnik ni upravičen do nadomestila za 16 dni neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2022. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora na podlagi 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe in Aneksa št. 9 k Podjetniški kolektivni pogodbi, delavec v koledarskem letu izrabiti letni dopust tako, da v naslednje leto prenese največ pet dni dopusta, ter da bi tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo 9. 11. 2022, lahko izkoristil neizrabljeni letni dopust do konca leta tako, da bi prenesel v naslednje koledarsko leto omejeno število dni, kot določa kolektivna pogodba. Zato sklicevanje pritožbe na omejitev iz kolektivne pogodbe ni utemeljeno.
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kljub delni ugoditvi primarnemu tožbenemu zahtevku nedopustno odločalo tudi o podrednem zahtevku, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da odločitev sodišča, da je odpoved nezakonita, da je delovno razmerje trajalo do zaposlitve tožnika pri novem delodajalcu, ko se pogodba o zaposlitvi razveže, ter posledično priznanje denarnega povračila, ne pomeni pravnega položaja, ko bi sodišče delno ugodilo primarnemu zahtevku (torej kot je mogoče razumeti pritožbo, da je izredna odpoved nezakonita in da se tožniku prizna delovno razmerje ter reparacija do zaposlitve pri novem delodajalcu), zatem pa nedopustno odločalo o podrednem tožbenem zahtevku za sodno razvezo po četrtem odstavku 118. člena ZDR-1. Glede na zakonski tekst, ko sodišče mora ugotoviti nezakonitost odpovedi, da sploh lahko odloča o predlogu za sodno razvezo in priznanju denarnega povračila, takšnega predloga ni mogoče šteti za podredni zahtevek, o katerem sodišče ne bi smelo odločati, če bi (delno) ugodilo primarnemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00079251
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - švicarski franki (CHF) - pravo EU - načelo učinkovitosti prava EU - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe
S strani obeh strank zatrjevane okoliščine, zlasti ob upoštevanju obveznosti, ki jih pri predlogih za izrek začasnih ukrepov pred sodišča držav članic postavlja evropsko pravo (judikat SEU C-287/2022 Getin Noble Bank), omogočajo presojo obstoja pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki pa je sodišče prve stopnje ni opravilo. Drži sicer toženkino stališče, da sodna praksa v preteklosti ni bila enotna pri tem, ali je mogoče izposlovati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve tudi ob pogoju iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, vendar je novejša sodna praksa, zlasti zaradi zahtev evropskega prava v potrošniških pogodbenih razmerjih, glede tega vprašanja v večjem delu poenotena in dopušča zavarovanje nedenarnih terjatev tudi ob tem pogoju.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - navodila osebnega zdravnika - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožba navaja, da je nesprejemljivo morebitno kasnejše spreminjanje navodil (osebna zdravnica naj bi o režimu bolniškega staleža izpovedala drugače, kot je zapisala v dokumentih, namenjenih toženki), pomeni pa tudi poseg v pravno varnost delodajalca (in delavca). Pritožbeni navedbi nista utemeljeni. Za ta spor je ključna prvostopenjska ugotovitev, da tožnik z očitanimi ravnanji ni kršil navodil osebne zdravnice, ki mu jih je dala v zdravniškem potrdilu z dne 23. 5. 2022. Tudi v primeru, če toženki, ki se v odpovedi sklicuje le na zdravničino pojasnilo z dne 13. 7. 2022 in izpolnjen obrazec z dne 20. 6. 2022, katerokoli dejstvo iz zdravniškega potrdila z dne 23. 5. 2022 ne bi bilo znano, to za ta spor ne bi moglo biti odločilno. Kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 374/2009 (tč. 11), je sodišče pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga dolžno upoštevati vse ugotovljene okoliščine, ki bi tožnika lahko razbremenile storitve očitanih mu kršitev, in v tem okviru tudi okoliščine, za katere tožena stranka ob podaji odpovedi ni vedela.
Pritožba zmotno navaja, da bi na izboljšanje zdravstvenega stanja tožnika lahko vplivali kvečjemu sprehodi v naravi, za kar pa očitanih izhodov ni mogoče šteti. V zdravniškem potrdilu z dne 23. 5. 2022 mu namreč niso bili dovoljeni izključno sprehodi, temveč izhodi (kar je širši pojem), ki tudi niso bili omejeni izključno na zadrževanje v naravi. Takšna razlaga je nenazadnje skladna tudi z dokumentoma osebne zdravnice, ki sta bila namenjena toženki. V obrazcu, ki ji ga je detektiv predložil 20. 6. 2022, je namreč kot dopustno postopanje označila obe postavki: tako izhode v kraju bivanja kot tudi sprehode. Tudi v pojasnilu z dne 13. 7. 2022 neomejenega gibanja tožnika ni omejila na zadrževanje v naravi.
Neuspešno je pritožbeno zavzemanje tožnika za sodno razvezo z dnem odločitve sodišča prve stopnje (14. 2. 2024) in za priznanje delovnega razmerja do tega dne. Pogodbo o zaposlitvi je sodišče prve stopnje utemeljeno razvezalo s 30. 9. 2023, saj je tožnik od 1. 10. 2023 dalje za polni delovni čas (in nedoločen čas) zaposlen pri drugem delodajalcu. Pravilno je obrazložilo, da mu zato pri toženki za čas po 1. 10. 2023 ni mogoče priznati delovnega razmerja in iz njega izhajajočih pravic. Posledično je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje tožnika na nenadomestljivo škodo, ker zaradi prvostopenjske odločitve z naknadnim odškodninskim zahtevkom ne bo mogel uveljavljati prikrajšanja za čas od 1. 10. 2023 do 14. 2. 2024.
sodna taksa kot procesna predpostavka - sodna taksa za postopek - sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - umik pritožbe
Sodišče je utemeljeno štelo, da je toženec s plačilom 17. 5. 2024 poravnal sodno takso za postopek po tar. št. 2111 ZST-1 in ne za pritožbo po tar. št. 2121 ZST-1. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 6. točki obrazložitve sklepa, da toženec v roku za plačilo sodne takse za pritožbo, ki se je iztekel 21. 5. 2024, te takse ni plačal in ker skladno s 3. odstavkom 105.a člena ZPP niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodih taks, je potrebno šteti, da je toženec umaknil pritožbo zoper sodbo.
ZPP člen 365, 365-2, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku, da ne gre za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja, ker je sodni izvedenec odgovoril na vprašanja, na katera bi moral odgovoriti že v izdelavi izvedenskega mnenja z dne 10. 10. 2023. Sodišče je v izpodbijanem sklepu v 4. točki obrazložitve pojasnilo, da je sodni izvedenec na poziv sodišča odgovoril na vprašanja, ki mu še niso bila zastavljena. Vprašanja so bila v sklepu o imenovanju sodnega izvedenca oblikovana izhajajoč iz splošne opredelitve spornega predmeta, pisno dopolnitev pa je sodišče terjalo, ker je tožnica v pripombah oblikovala specifična vprašanja, odgovorov na katera ni bilo mogoče pričakovati od sodnega izvedenca že na podlagi sklepa o imenovanju izvedenca. Argumentirano je pojasnilo sodišča, da ni mogoče pričakovati, da bi stranka morala in mogla vprašanja, ki so bila predmet pisne dopolnitve, oblikovati in sodišču posredovati že pred izdajo sklepa o postavitvi sodnega izvedenca.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2, 166, 166/1. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ukrep prepovedi približevanja - namen denarne kazni
Več kot štirimesečna prekinitev stikov in očetova manjša vključenost v skrb za hčerko v preteklosti narekujejo potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD. Namen teh je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter okrepitev čustvene navezanosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - ugoditev predlogu - zamuda odvetnika na narok - upravičen vzrok za zamudo - ovire v cestnem prometu - parkiranje - dolžna skrbnost odvetnika - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - zamuda prekluzivnega roka - pravica do izjave v postopku - pravica do učinkovitega sodnega varstva - načelo sorazmernosti - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic
Institut vrnitve v prejšnje stanje je odraz ustavne pravice do izjave v postopku (22. člen Ustave RS), predviden za položaje, ko stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje iz upravičenega vzroka (prim. prvi odstavek 116. člena ZPP). Pravni red s tem blaži trdoto pravne posledice zamude prekluzivnih rokov, ki je v nezmožnosti oprave procesnega dejanja po poteku roka. Ker pa je pravda postopek strank z nasprotujočimi si interesi, mora sodišče vselej skrbno pretehtati, kateri pravici dati prednost: človekovi pravici do izjave stranke, ki je zamudila procesno dejanje, ali pa človekovi pravici nasprotne stranke do učinkovitega in hitrega sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Pri tem je dolžno upoštevati načelo sorazmernosti, skladno s katerim mora biti podano sorazmerje med prizadetostjo zaradi posega v pravico, in koristjo, ki jo ima zaradi posega nasprotna stranka. Načelno je sicer po stališču teorije in sodne prakse pri vrnitvi v prejšnje stanje potreben restriktiven pristop, upravičenost vzroka za zamudo se presoja po merilih krivde. Pravno pomembno je, ali je stranka (oziroma njen pooblaščenec) ravnala z dolžno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila pritožba, ki jo je sodišče prejelo 27. 5. 2024 na elektronski naslov, vložena v fotokopiji ter da nima izvirnega podpisa. Kot je to določeno v prvem odstavku 335. člena ZPP, mora vsaka pritožba vsebovati taksativno določene sestavine, med katere spada tudi podpis pritožnika. Kot izhaja iz sodne prakse, mora biti podpis pritožnika izviren. V tem primeru fotokopija podpisa glede na 105. člen ZPP ne zadostuje in te pomanjkljivosti tudi ni mogoče sanirati. V postopku s pritožbo se namreč ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP). Tožnik je bil na obvezne sestavine pritožbe in na možnost takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe tudi vnaprej opozorjen. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da gre za nepopolno pritožbo, le to skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 358, 358-3, 358-5.
višina nadomestila plače - bolniška odsotnost delavca - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - mesečna plača
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je delavec za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi prišlo. Upoštevajoč tudi odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da tožnici pripada nadomestilo take plače, kot bi jo prejela, če bi ves čas delala, čemur pa sodišče prve stopnje z upoštevanjem obračunanih plač za meseca april in maj 2023 (ko je bila tožnica po prvostopenjski ugotovitvi z dela odsotna zaradi bolniških staležev) ni sledilo.
ZIZ v prvem in tretjem odstavku 43. člena izrecno določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in da v takšnem primeru sodišče postopek ustavi. Zakonska dikcija 43. člena ZIZ v primeru umika predloga za izvršbo izrecno govori o ustavitvi postopka. Taki dikciji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, zapisanemu pa sledi tudi del sodne prakse. V sodni praksi je sicer zaslediti tudi drugačna stališča in sicer, da je v takem primeru mogoče ustaviti le izvršbo, vendar dolžnik tudi s tem ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj tudi takšna morebitna sprememba (da bi se torej ustavila le izvršba in bi se postopek nadaljeval z odločanjem o ugovoru) dolžniku ne bi prinesla nobene neposredne pravne koristi in njegovega položaja v tem postopku ne bi v ničemer izboljšala. Ustavitev postopka namreč ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Popis in ocena zapuščinskega premoženja predstavlja ukrepe za zavarovanje in zaščito pravic in interesov dedičev, volilojemnikov in upnikov. Popis in ocena predstavljajo dokaz o tem, katero premoženje je obstajalo v času smrti zapustnika in o tem, kakšna je bila vrednost tega premoženja v času zapustnikove smrti. Zapuščinsko sodišče odloči o tem z odločbo, pri čemer popis ne obsega le nepremičnega in premičnega premoženja, ki ga je imel v posesti pokojnik ob svoji smrti (prvi odstavek 185. člena ZD), temveč tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem, z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi, ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo (drugi odstavek 185. člena ZD).
OZ člen 564. ZD člen 47, 48, 174, 174/1, 210, 212, 213.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napačna napotitev na pravdo - narava pogodbe - izpolnjevanje pogodbe - darilo dediču - darilna pogodba - pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - prikrita pogodba - vračunanje daril - manj verjetna pravica dediča
Med zakonitima dedičema je nastal spor o tem, ali so se v sporni pogodbi določene obveznosti s strani pridobitelja izpolnjevale, oziroma o njeni dejanski naravi, torej ali gre za odplačen (pogodba o preužitku) ali za neodplačen (darilna pogodba) pravni posel ter posledično, koga izmed njiju je treba napotiti na pravdo.
Sporna pogodba je bila sklenjena pred sprejemom Obligacijskega zakonika, ki sedaj ureja pogodbo o preužitku in zanjo predpisuje tudi posebno obliko. Pred tem ta v ZD ni bila urejena, poznala in urejala jo je sodna praksa. Te pogodbe je razlagala po vsebini in ne po naslovu. Njihovo pravno naravo je oblikovala glede na voljo pogodbenih strank, in sicer, ali je bil njihov namen v sklenitvi odplačne ali neodplačne pogodbe. Kadar taka pogodba vsebuje tudi elemente odplačnosti, to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
zavrženje pritožbe - pravni interes - razveljavitev sklepa o izvršbi
Predhodno izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločbe za dolžnika, saj v tej fazi ne more pričakovati ugodnejše odločbe. Zato za pritožbo zoper sklep, da se razveljavi sklep o izvršbi in da bo o zahtevku odločeno v pravdi, nima pravnega interesa.
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na pravnomočni odločitvi, da je imelo razmerje med tožnikom in toženo stranko ves čas njegovega trajanja delovnega razmerja z družbo A. d.o.o. vse znake delovnega razmerja, vendar mu delovnega razmerja v tem času, skladno s stališčem VS RS v zadevi VIII Ips 32/2020 z dne 13. 10. 2020, pri toženki, kot dejanskem delodajalcu, ni bilo mogoče priznati, saj je imel priznano pri formalnem delodajalcu. Ko je tožniku delovno razmerje pri tej družbi prenehalo zaradi ravnanja toženke, ki je kot edini pogodbeni partner prenehala sodelovati z njo, je bilo tožniku s tem dnem vzpostavljeno delovno razmerje pri toženki, kot dejanskemu delodajalcu. To je trajalo do pravnomočne razveze pogodbe o zaposlitvi, kar je predlagal tožnik, ki se je zaposlil pri drugem delodajalcu, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo podlage, po kateri je bil tožnik v obdobju od 9. 10. 2019 do 21. 10.2019 v delovnem razmerju s toženko.
Glede na to, da je toženka dolžna skladno s sodno prakso (odločbe VS RS naštete v točki 9 obrazložitve) tožniku sanirati nastali položaj, je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o tožnikovem zahtevku za povrnitev prikrajšanj pri prejemkih, ki bi jih prejel, če bi bil s toženko v delovnem razmerju. Pri tem ne gre za odškodnino, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik ni podal ustreznih elementov odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00079180
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 34, 34/1, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2. URS člen 22, 23.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - insolventnost dolžnika - pogodba o odstopu terjatve
Za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika morajo biti izpolnjene ne samo predpostavke v zvezi z obdobjem izpodbojnosti in objektivnim ter subjektivnim pogojem izpodbojnosti, ampak tudi predpostavka, da je dolžnik opravil izpodbijano dejanje v času insolventnosti. Navedeno velja tudi za neodplačna razpolaganja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti). Stanje insolventnosti dolžnika je tako pogoj za izpodbojnost neodplačnega pravnega dejanja. Za izpodbojnost tovrstnega dejanja je brez pomena le okoliščina, ali je oseba, ki je prejela neodplačno izpolnitev, za obstoj insolventnosti dolžnika vedela ali bi morala vedeti.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - predlog za izvršbo - litispendenca v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - zavrženje predloga za izvršbo
Litispendenca ali visečnost pravde je negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe (enako velja za predlog za izvršbo). Gre za absolutno procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Kadar sodišče ugotovi, da med strankami že teče prej začeta pravda (izvršba) o isti stvari, kasnejšo tožbo (predlog za izvršbo) zavrže.
Splošna presoja o obstoju litispendence kot procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: dva spora sta po uveljavljanem stališču sodne prakse identična, če sta podana subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi, ki je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem teče pravda (izvršba), po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju tekoče pravde. Po določbi 15. člena ZIZ se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno, zato za presojo ali že poteka postopek ni pomemben le zahtevek, temveč tudi isti izvršilni naslov, izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Vse navedeno je v konkretnem primeru identično.
utemeljen sum - doktrina prima facie - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - begosumnost - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo vsebino dokazov in podalo jasne, celovite ter prepričljive razloge o obstoju utemeljenega suma obdolženima očitanega kaznivega dejanja. Zato tudi pritožbeno očitana kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana. Iz enakih razlogov obstoja utemeljenega suma ne morejo omajati pritožbena prizadevanja zagovornice obdolženega A. A., da so ugotovitve izvedenskega mnenja glede načina izvršitve kaznivega dejanja povsem nemerodajne, saj naprava naj ne bi bila najdena v vozilu.
Tako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ne more sprejeti teze o očitni nezakonitosti dokazov, na katerih temelji zaključek o utemeljenosti suma.
delna starostna pokojnina - računanje zavarovalne in pokojninske dobe - gostota pokojninske dobe - gostota zavarovalne dobe
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dopolnil pokojninske dobe v skupnem trajanju 15 let in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Skupna zavarovalna doba tožnika v BiH po podatkih bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja v trajanju 11 let in 2 dni se namreč ne ujema z ugotovljeno dobo pri tožencu. Po podatkih toženca pokojninska oziroma zavarovalna doba v Bosni in Hercegovini znaša (le) 11 let. Zakaj je do razlike v trajanju zavarovanja za 2 dni, glede na potrdilo bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja in evidenco toženca, prišlo toženec ni pojasnil, niti tega ni razčistilo sodišče prve stopnje.
ZCes-2 največje dovoljene skupne mase sam ne določa, temveč napotuje na uporabo predpisa, v katerem so najviše dovoljene skupne mase določene. Ta predpis pa je Pravilnik o delih in opremi vozil. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen določb o najvišjih dovoljenih skupnih masah predvsem varovanje cestne infrastrukture. V prilogi 1 DEL A je določena največja dovoljena skupna masa 40 ton. Dejstvo, da je v potrdilu o skladnosti določena najvišja skupna masa 44 ton, za odločanje v tej zadevi zato ni relevantno.