OZ člen 51, 51/2, 55, 55/1, 65, 65/2, 122, 122/1, 434, 649, 649/2. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
gradbena pogodba - obličnost - neizpolnitev pogodbe - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - enostranski odstop od pogodbe - dvojna ara - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Privolitev v prenos pogodbe pa je veljavna samo, če je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za sklenitev prenesene pogodbe. Drugi odstavek 51. člena OZ določa, da zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki je nična, če iz namena predpisa, s katerim je bila določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 55. člena OZ). V primeru gradbene pogodbe zakonsko predvidena oblika ni predpisana v javnem interesu, temveč v interesu pogodbenih strank in bi torej v tem primeru bila pisnost dogovora o prenosu pogodbe na družbo A., d. o. o. predvsem v interesu tožnika. V skladu s 434. členom OZ se izpolnitev prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil obveznost nasproti njegovemu upniku. V tem primeru se tako ustvarja zgolj pravno razmerje med dolžnikom in tretjim kot prevzemnikom izpolnitve, ne pa tudi med prevzemnikom in upnikom, ki tudi nima pravice terjati izpolnitev od prevzemnika.
pravnomočna sodna odločba - predlog za dopustitev revizije - poseben sklep o stroških
Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da sama vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na odločitev o povrnitvi stroškov postopka.2 Ključna je pravnomočna sodba in na podlagi te sodbe je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 82, 82/2, 99, 99/2. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2008) člen 9. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 12. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2018) člen 9, 9/3. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2021) člen 9, 9/6. ZST-1 člen 3, 3/2. ZDR-1 člen 75, 108, 108/1, 126, 126/2. ZIUZEOP člen 71. ZPP člen 353, 358, 358-5.
odpravnina - jubilejna nagrada - prenos podjetja
Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da četudi se je tožnica s 1. 5. 2021 (torej z naslednjim dnem po prenehanju delovnega razmerja s toženko) zaposlila v ZD A., kjer opravlja enako delo, kot ga je za toženko, ni ohranila pravic iz delovnega razmerja, ki jih je imela pri toženki (delovnega razmerja za nedoločen čas) oziroma ni prišlo do avtomatskega prenosa pravic, kot to predvideva 75. člen ZDR-1. Tožnica se je namreč pri novem delodajalcu - ZD A. zaposlila za določen čas enega leta zaradi začasno povečanega obsega dela na podlagi razpisa. Razpis ni bil mišljen za tožnico, ampak za kogarkoli, ki bo najbolj ustrezal pogojem. Prijavljenih je bilo več kandidatov, tožnica pa je bila izbrana, ker je bila najbolj izkušena. Ne drži torej pritožbena navedba, da je bil namen ZD A., da se zaposli prav tožnica, oziroma da naj bi bilo to celo dogovorjeno.
sodna ureditev meje - mejni spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - dolgoletna posest - katastrska meja - stroški v postopku za ureditev meje - obresti od stroškov postopka
Za ugotavljanje meje po kriteriju zadnje mirne posesti se ne zahteva dodatna kvalifikacija posesti. Pritožbene trditve, da niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje so pravno nepomembne.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - negatorna tožba solastnika - upravljanje s stvarjo v solastnini - soglasje solastnikov - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - uporaba nepremičnine - solastna nepremičnina
SPZ v petem odstavku 67. člena določa, da je soglasje vseh solastnikov potrebno za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik z uporabo nepremičnin s strani tožencev ni izrecno soglašal. Za dopustnost uporabe tretjih pa zgolj podano soglasje ene solastnice A. A. ne zadošča.
Neizkazana domneva tožencev, da je tožnik z uporabo konkludentno soglašal, za podajo veljavnega soglasja tožnika ne zadošča.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - nižji dokazni standard - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovno mnenje - izvedensko mnenje - udeležba zagovornika otrokovih pravic
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zgolj dejstvo, da oče občasno pretirano uživa alkohol, samo po sebi še ne izkazuje, da je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ.
ZCes-2 največje dovoljene skupne mase sam ne določa, temveč napotuje na uporabo predpisa, v katerem so najviše dovoljene skupne mase določene. Ta predpis pa je Pravilnik o delih in opremi vozil. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen določb o najvišjih dovoljenih skupnih masah predvsem varovanje cestne infrastrukture. V prilogi 1 DEL A je določena največja dovoljena skupna masa 40 ton. Dejstvo, da je v potrdilu o skladnosti določena najvišja skupna masa 44 ton, za odločanje v tej zadevi zato ni relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00079180
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 34, 34/1, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2. URS člen 22, 23.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - insolventnost dolžnika - pogodba o odstopu terjatve
Za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika morajo biti izpolnjene ne samo predpostavke v zvezi z obdobjem izpodbojnosti in objektivnim ter subjektivnim pogojem izpodbojnosti, ampak tudi predpostavka, da je dolžnik opravil izpodbijano dejanje v času insolventnosti. Navedeno velja tudi za neodplačna razpolaganja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti). Stanje insolventnosti dolžnika je tako pogoj za izpodbojnost neodplačnega pravnega dejanja. Za izpodbojnost tovrstnega dejanja je brez pomena le okoliščina, ali je oseba, ki je prejela neodplačno izpolnitev, za obstoj insolventnosti dolžnika vedela ali bi morala vedeti.
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na pravnomočni odločitvi, da je imelo razmerje med tožnikom in toženo stranko ves čas njegovega trajanja delovnega razmerja z družbo A. d.o.o. vse znake delovnega razmerja, vendar mu delovnega razmerja v tem času, skladno s stališčem VS RS v zadevi VIII Ips 32/2020 z dne 13. 10. 2020, pri toženki, kot dejanskem delodajalcu, ni bilo mogoče priznati, saj je imel priznano pri formalnem delodajalcu. Ko je tožniku delovno razmerje pri tej družbi prenehalo zaradi ravnanja toženke, ki je kot edini pogodbeni partner prenehala sodelovati z njo, je bilo tožniku s tem dnem vzpostavljeno delovno razmerje pri toženki, kot dejanskemu delodajalcu. To je trajalo do pravnomočne razveze pogodbe o zaposlitvi, kar je predlagal tožnik, ki se je zaposlil pri drugem delodajalcu, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo podlage, po kateri je bil tožnik v obdobju od 9. 10. 2019 do 21. 10.2019 v delovnem razmerju s toženko.
Glede na to, da je toženka dolžna skladno s sodno prakso (odločbe VS RS naštete v točki 9 obrazložitve) tožniku sanirati nastali položaj, je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o tožnikovem zahtevku za povrnitev prikrajšanj pri prejemkih, ki bi jih prejel, če bi bil s toženko v delovnem razmerju. Pri tem ne gre za odškodnino, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik ni podal ustreznih elementov odškodninske odgovornosti.
ZST-1 tarifna številka 1111, 1112, 10101. ZST-1 člen 15, 15/4, 18, 18/3, 36, 36/2. OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/3.
primarni in podredni tožbeni zahtevek - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - vmesna sodba v odškodninskem sporu - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - vračilo stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo je sodišče vezano na merila iz 179. člena OZ, to je stopnjo bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta glede na določbo 179. člena OZ načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Popis in ocena zapuščinskega premoženja predstavlja ukrepe za zavarovanje in zaščito pravic in interesov dedičev, volilojemnikov in upnikov. Popis in ocena predstavljajo dokaz o tem, katero premoženje je obstajalo v času smrti zapustnika in o tem, kakšna je bila vrednost tega premoženja v času zapustnikove smrti. Zapuščinsko sodišče odloči o tem z odločbo, pri čemer popis ne obsega le nepremičnega in premičnega premoženja, ki ga je imel v posesti pokojnik ob svoji smrti (prvi odstavek 185. člena ZD), temveč tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem, z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi, ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo (drugi odstavek 185. člena ZD).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - navodila osebnega zdravnika - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožba navaja, da je nesprejemljivo morebitno kasnejše spreminjanje navodil (osebna zdravnica naj bi o režimu bolniškega staleža izpovedala drugače, kot je zapisala v dokumentih, namenjenih toženki), pomeni pa tudi poseg v pravno varnost delodajalca (in delavca). Pritožbeni navedbi nista utemeljeni. Za ta spor je ključna prvostopenjska ugotovitev, da tožnik z očitanimi ravnanji ni kršil navodil osebne zdravnice, ki mu jih je dala v zdravniškem potrdilu z dne 23. 5. 2022. Tudi v primeru, če toženki, ki se v odpovedi sklicuje le na zdravničino pojasnilo z dne 13. 7. 2022 in izpolnjen obrazec z dne 20. 6. 2022, katerokoli dejstvo iz zdravniškega potrdila z dne 23. 5. 2022 ne bi bilo znano, to za ta spor ne bi moglo biti odločilno. Kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 374/2009 (tč. 11), je sodišče pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga dolžno upoštevati vse ugotovljene okoliščine, ki bi tožnika lahko razbremenile storitve očitanih mu kršitev, in v tem okviru tudi okoliščine, za katere tožena stranka ob podaji odpovedi ni vedela.
Pritožba zmotno navaja, da bi na izboljšanje zdravstvenega stanja tožnika lahko vplivali kvečjemu sprehodi v naravi, za kar pa očitanih izhodov ni mogoče šteti. V zdravniškem potrdilu z dne 23. 5. 2022 mu namreč niso bili dovoljeni izključno sprehodi, temveč izhodi (kar je širši pojem), ki tudi niso bili omejeni izključno na zadrževanje v naravi. Takšna razlaga je nenazadnje skladna tudi z dokumentoma osebne zdravnice, ki sta bila namenjena toženki. V obrazcu, ki ji ga je detektiv predložil 20. 6. 2022, je namreč kot dopustno postopanje označila obe postavki: tako izhode v kraju bivanja kot tudi sprehode. Tudi v pojasnilu z dne 13. 7. 2022 neomejenega gibanja tožnika ni omejila na zadrževanje v naravi.
Neuspešno je pritožbeno zavzemanje tožnika za sodno razvezo z dnem odločitve sodišča prve stopnje (14. 2. 2024) in za priznanje delovnega razmerja do tega dne. Pogodbo o zaposlitvi je sodišče prve stopnje utemeljeno razvezalo s 30. 9. 2023, saj je tožnik od 1. 10. 2023 dalje za polni delovni čas (in nedoločen čas) zaposlen pri drugem delodajalcu. Pravilno je obrazložilo, da mu zato pri toženki za čas po 1. 10. 2023 ni mogoče priznati delovnega razmerja in iz njega izhajajočih pravic. Posledično je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje tožnika na nenadomestljivo škodo, ker zaradi prvostopenjske odločitve z naknadnim odškodninskim zahtevkom ne bo mogel uveljavljati prikrajšanja za čas od 1. 10. 2023 do 14. 2. 2024.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - predlog za izdajo začasne odredbe - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - prešolanje učenca osnovne šole - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje otroka
Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da se o okoliščini, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj starša nista sposobna sporazumeti, ampak mora biti v postopku verjetno izkazano tudi, da je otrok ogrožen (161. člen DZ).
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več vrst zahtevkov - ugovor stvarne pristojnosti - kredit v CHF
V takšnih primerih, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se hkrati izreče za stvarno nepristojno (oziroma ugovor stvarne pristojnosti zavrne), je pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
V skladu s 43. členom ZPP se v primeru, če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki se naj zavaruje; če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki se naj zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. Enako naj bi po stališču pravne teorije veljalo tudi tedaj, ko se s tožbo zahteva izbris zastavne pravice, kot to zahteva tožnik v obravnavani zadevi.
V zvezi z izbrisnim zahtevkom je namreč med strankama sporno, ali obstaja terjatev v znesku 21.000,00 EUR, ki upravičuje vpisano hipoteko na nepremičnini tožnikov.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2, 41, 41/1, 47, 47/4, 47a, 49, 49/2, 49/5, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/1-3, 51/1-4.
izvedensko delo - nagrada izvedencu za delo - zahtevnost izvedenskega dela - obseg dela - višina nagrade - pregled s strani sodnega izvedenca
Pravilnik v prvem odstavku 39. člena določa, da pripada za preglede ali oglede sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51,00 EUR, vendar skupno največ 408,00 EUR. Ne glede na to pa drugi odstavek 39. člena Pravilnika določa, da pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu pri pregledu ali ogledu, ki traja več kot osem ur, poleg zneska iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika, dodatnih 51,00 EUR za vsake nadaljnje začete pol ure. Pravilnik torej v prvem odstavku govori o več pregledih, za katere pripada izvedencu nagrada največ v višini 408,00 EUR.
Za primer, ko posamezni pregled ali ogled traja več kot 8 ur, pa Pravilnik določa dodatno plačilo.
Odločitev o alternativnem načinu izvršitve kazni ni nikoli obvezna, temveč vselej fakultativna, pri čemer je potrebno tudi v fazi izvrševanja kazni upoštevati namen kaznovanja, ki ni le specialno preventiven (vplivanje na storilca) in generalno preventiven (vplivanje na vse posameznike), temveč tudi povračilni.
izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine delniške družbe - prevzemi - prevzemni prag - mirovanje glasovalnih pravic - predsednik skupščine delniške družbe - pristojnosti skupščine
Glede na to, da pravne posledice kršitve 63. člena ZPre-1 nastanejo že po zakonu, je naloga predsednika skupščine, da to dejstvo ugotovi in ukrepa v skladu z zakonom.
Ugotovitev o tem, ali delničarja pripustiti h glasovanju, se vpisuje v notarski zapisnik, enako tudi ugotovitve v primeru spornosti glasovalne pravice delničarja.
ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) člen 1, 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 43.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - potrebni stroški za odvetnika - povrnitev potrebnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Razlaga, zakaj se stroški dveh pripravljalnih vlog priznajo kot potrebni, in zakaj se prizna končno poročilo stranki.
Sodišče bi moralo pri odločanju o odmeri odvetniških stroškov uporabiti staro različico OT. Vsi priznani odvetniški stroški pred sodiščem prve stopnje so namreč nastali še pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev OT (Uradni list RS, št. 70/22 z dne 20. 5. 2022). Vendar pa navedeno ni v ničemer vplivalo na pravilnost odmere odvetniških stroškov, saj so se za odločitev v tej zadevi relevantna določila OT le preštevilčila.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00078937
ZDZdr člen 39, 39/1, 51.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogroženost življenja - razveljavitev sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Pritožnica ne nasprotuje konkretno ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ima duševno motnjo, in sicer blodnjavo motnjo, vendar duševna bolezen sama po sebi ni razlog za obvezno psihiatrično zdravljenje. Tudi posledici duševne motnje, hudo motena presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje sami po sebi ne narekujeta obveznega psihiatričnega zdravljenja. Hkrati mora namreč biti izkazano, da oseba s svojimi ravnanji ogroža svoje ali tuje življenje oziroma huje ogroža svoje ali tuje zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ter da tega ni mogoče preprečiti na druge načine. Z drugimi besedami, zgoraj citirani pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
prepoved vznemirjanja - kriterij uspeha strank - delež stroškov - odločanje o stroških postopka
Ker do umika tožbe ni prišlo in je sodišče tudi o zahtevku na prepoved vznemirjanja odločilo s sodbo, je pravilna odločitev z uporabo kriterija po načelu uspeha, kot to določa drugi odstavek 154. člena ZPP.