CIVILNO PROCESNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00083460
ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS - operater s pomembno tržno močjo - operaterski spor
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je nacionalni regulatorni organ pristojen za uveljavljanje obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo v postopku reševanja medoperaterskegaspora?
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je bil vložen zoper pravnomočno odločitev o zavrženju ugovora dolžnika po izteku roka zoper sklep o izvršbi s predlogom za odlog izvršbe, takšen sklep pa ne sodi med navedene v prvem odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev le te.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laična vloga - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema je v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP primer, ko ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP).
postulacijska sposobnost - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
DRUŠTVA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00083649
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 123. ZVGLD člen 29. ZTLR člen 29.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina - vknjižba družbene lastnine in pravice uporabe v zemljiški knjigi - lovska družina - društvo - status lovske družine - pravilnost podatkov vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00083395
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6, 7, 21. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - sprememba sodne prakse - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - razlaga ZVPot - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - evropsko pravo - hipotekarni bančni kredit - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je opredeljevala relevantna zakonodaja v času sklenitve kreditne pogodbe naknadno razširjati s pomočjo pravnih standardov, ki jih sodišča šele naknadno napolnijo v vsakem primeru posebej?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VS00083399
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine člen 2. Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 961/2014 z dne 8. septembra 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine člen 1.
predlog za dopustitev revizije - vpisi v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 277, 278, 318, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62, 62/2.
odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - dopolnitev tožbe - odgovor na dopolnitev tožbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - oseba brez PDI - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
ZPP člen 181, 181/3, 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati.V predlogu postavljeni vprašanji, o katerih naj bi se dopustila revizija, sta oblikovani na način, da v povezavi s podano obrazložitvijo nista razumljivi; iz njiju ni moč izluščiti relevantnega pravnega problema, saj ne vsebujeta natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila. Vprašanji niti ne presegata pomena, ki ga imata za konkretno posamezno zadevo. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnih vprašanj za pravni red kot celoto.
ZPP člen 337, 337/1, 337, 339/, 339/2-8, 351, 351/2, 379, 379/1. URS člen 22. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah priloga 16.
dopuščena revizija - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - razvoj sodne prakse - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - sprememba sodne prakse - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - možnost izjave - novacija - konverzija - sodba presenečenja - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Toženka je odgovor na pritožbo vložila dne 6. 1. 2021. Pritožbo je prejela 10. 12. 2020, kar pomeni, da se je rok za odgovor na pritožbo iztekel 11. 12. 2021. To je leto in pol pred objavo sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 8/2022. Zato revizijsko sodišče pritrjuje toženkinemu revizijskemu očitku, da se stranki nista mogli izjaviti glede nadgrajenih stališč Vrhovnega sodišča v sklepu II Ips 8/2022, predvsem o drugačnih (strožjih) pravnih posledicah, ki jih novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča pripisuje neopravljeni pojasnilni dolžnosti glede na značilnosti (mehanizma) obravnavanega kredita, v primerjavi s prejšnjo sodno prakso. Ravno tako jim v postopku nista mogli prilagoditi svojih dejanski navedb in v zvezi z njimi podati svojega pravnega razumevanja razlage spremenjene sodne prakse.
Vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo torej lahko vpliva na presojo vprašanja dobre vere ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, če je ponudnik potrošniku izpolnil kriterij preglednosti, ki pomeni predpogodbeno obveznost pojasnila mehanizma pogodbenega pogoja kreditne pogodbe z valutno klavzulo, v povezavi z mehanizmom pogodbene konverzije obveznosti po kreditni pogodbi v valuto, v kateri potrošnik prejema plačo tako, da lahko potrošnik razume ekonomske posledice s pogodbo prevzetih obveznosti. V nasprotnem primeru lahko toženkino zagotovilo o možnosti konverzije pri potrošniku celo utrdi prepričanje o tem, da sklenjeni kredit zanj ne pomeni večjih tveganj od kredita v domači valuti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VS00083627
OZ člen 87, 270. SPZ člen 128, 131, 137, 138, 142, 154, 154/1. ZZK-1 člen 92, 243, 243/1, 243/1-2, 243, 243/2, 243/2-1. ZPotK člen 2, 7a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 33. ZPP člen 378.
dopuščena revizija - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - pridržek kondikcije - notarska hipoteka - pravica do zasebne lastnine - načelo akcesornosti - načelo specialnosti - načelo kavzalnosti - izbrisna tožba
Nična kreditna pogodba, iz katere izvira zavarovana terjatev, ima za posledico neveljavno ustanovitev hipoteke. Zaradi učinkovanja načela akcesornosti je namreč ničen tudi sporazum o zavarovanju terjatve. Zaradi načela kavzalnosti, torej povezanosti zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla), pa je nično pogodbi pripadajoče zemljiškoknjižno dovolilo prve tožnice za vpis zastavne pravice toženke na nepremičninah v njeni lasti. Hipoteka pa se zaradi načela specialnosti zavarovane terjatve ne more raztezati na toženkino terjatev iz naslova kondikcijske posledice ničnosti kreditne pogodbe. Zato je materialnopravno neveljavna in so podani razlogi za njen izbris.
ZSS člen 18, 18/5, 18/7, 19, 21, 21a, 22, 28. Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36. ZUS-1 člen 10, 10/2. Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (2017) člen 12, 12/1.
upravni sodnik - višji sodnik - kriteriji za izbiro kandidata - splošni pogoji - posebni pogoji - izbirni postopek - prosti preudarek - izbira kandidata - obveznost osebnega razgovora - značilnosti - sodniška funkcija
Drugi odstavek 10. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ureja le druge (širše) pogoje, ki posamezniku omogočajo kandidiranje na mesto upravnega sodnika. Ne ureja pa kriterijev, po katerih se med več kandidati, ki vsi izpolnjujejo pogoje za mesto upravnega sodnika (bodisi splošne pogoje za višjega sodnika po 8. členu Zakona o sodniški službi (ZSS) bodisi posebne pogoje po 10. členu ZUS-1) izbere najprimernejšega kandidata. Glede kriterijev se zato v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZUS-1 uporabi 28. člen ZSS.
Za pravilno razlago 12. člena Meril za izbiro kandidatov na sodniško mesto (Merila) je treba upoštevati določbe ZSS o ugotavljanju dejanskega stanja v izbirnem postopku, ki Sodnemu svetu nalaga dolžnost vselej v celoti upoštevati pisno dokumentacijo pri izbiri najprimernejšega kandidata, glede uporabe preostalih spoznavnih metod pa daje prosti preudarek, saj z uporabo besede "lahko" vzpostavlja možnost in ne dolžnosti uporabiti druga (primeroma našteta) spoznavna sredstva, kot so: razgovor, preizkus strokovnega in drugih znanj ali psihološki preizkus. Prvi odstavek 12. člena Meril Sodnemu svetu daje zgolj možnost izvesti razgovore z enim ali več kandidatov, ki jih v ožji izbor uvrsti sam ali ki jih kot najustreznejše navede predsednik sodišča, ne vzpostavlja pa obveznosti Sodnega sveta izvesti razgovore z vsemi navedenimi kandidati, če se odloči izvesti razgovor z nekaterimi od njih.
Cilj Sodnega sveta je izbrati po njegovi oceni najustreznejšega kandidata. Posameznikove lastne značilnosti so glede na zakonsko določene kriterije tiste, ki prepričajo Sodni svet, da ga izbere, zato je argumentacija njegove odločitve o izbiri namenjena izpostavljanju (pravno) relevantnih karakteristik izbranega, in ne neizbranega kandidata. Posledično izpostavljanje uspešnosti opravljanja sodniške funkcije pri nekaterih kandidatkah pomeni le, da je to upoštevanja vredna pozitivna okoliščina v okviru presoje zakonskih kriterijev iz 28. člena ZSS. Ne pomeni pa izpostavitev te okoliščine, da je toženka izbor opravljala izključno na podlagi uspešnosti opravljanja sodniške funkcije.
ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora - nedovoljen ugovor - pravniški državni izpit (PDI) - laičen ugovor
Če stranka sama vloži ugovor zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče, mora imeti opravljen pravniški državni izpit, sicer se njen ugovor zavrže.
sklep o uvedbi postopka - razlastitveni postopek - procesni sklep - upravni akt - pravne posledice
Sklep o uvedbi postopka na podlagi 210. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, zaradi česar nima pravne narave sklepa iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Vendar pa je treba upoštevati, da tudi če se akt imenuje sklep, to še ne pomeni, da gre le za procesno odločitev, in ne za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1.
Izdaja sklepa o uvedbi postopka neposredno vpliva na pritožnikov pravni položaj kot lastnika teh nepremičnin. Odločitev o tem, da se uvede razlastitveni postopek, ker so izpolnjeni pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka, torej pomeni odločitev v posamičnem in konkretnem primeru, da za razlastitvenega zavezanca nastopijo navedene pravne posledice, določene v ZUreP-3. Že zato izpodbijani odločitvi o uvedbi postopka v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče pripisati zgolj procesne narave. Prav zaradi predpisanih učinkov izdaje takega sklepa je pomembno, da so za njegovo izdajo izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Zato mora imeti lastnik nepremičnine, ki mora v primeru uvedbe postopka po navedeni ureditvi ZUreP-3 trpeti poseg v svojo lastninsko pravico, možnost ugovarjati, da ti pogoji niso izpolnjeni.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu - odprava izpodbijanega akta - izboljšanje pravnega položaja - ponovljeni postopek
Obstoj pravnega interesa za sodno varstvo je treba presojati v vsakem konkretnem primeru. V procesnem smislu pa je bistveno, da tožnik lahko ob uspehu s tožbo doseže odpravo izpodbijane odločbe ali sklepa, ki je zanj neugoden, saj že to pomeni, da si je izboljšal svoj pravni položaj v primerjavi s situacijo, ko bi taka odločitev nadalje ostala v veljavi. V takem primeru je torej tudi nadaljevanje postopka pred pristojnim upravnim organom na podlagi sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbi na odpravo izpodbijanega akta, korist, ki utemeljuje vsebinsko obravnavo tožbe. Od navedenega je treba ločevati vprašanje možnosti uresničevanja nadaljnje koristi v ponovljenem postopku pred upravnim organom, torej uspeha s samim zahtevkom, saj je to v pristojnosti upravnega organa in za presojo pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu na podlagi navedene določbe 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ni bistveno.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb - načelo nevračanja - pavšalne navedbe
Sodišče prve stopnje se je ustrezno opredelilo do trditvene podlage tožbe in pravilno presodilo, da pritožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih težav zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, niti ne gre za resno škodo. Zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi zanj slabši, pa ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina prijavljene terjatve - prezadolženost - stečajni postopek
Pri odmeri nagrade odvetniku po 1. točki tar. št. 33 Odvetniške tarife (OT) je treba vedno upoštevati le višino prijavljene terjatve stranke (upnika), ki jo odvetnik zastopa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00083313
ZDavP-2 člen 68a, 68a/4, 88, 88/2.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - nadzorstvena pravica - kršitev materialnega prava - odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali gre v primeru delne razveljavitve kaznovalne določbe iz četrtega odstavka 68.a člena ZDavP-2 s 1. točko izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-113/17 z dne 30. 9. 2020 (glede višine davčne stopnje, po kateri je dopustno z dohodnino obdavčiti nenapovedan dohodek) za (očitno) kršitev materialnega davčnega zakona, ki omogoča odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2, čeprav je ta postala pravnomočna pred delno razveljavitvijo zakona?