URS člen 33, 69, 70a. ZV-1 člen 74/1, 74/2, 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZUreP-2 člen 192.
vodni vir - pravica do pitne vode - zemljišča v vodovarstvenem območju - razlastitev - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - inšpekcijski nadzor - načelo sorazmernosti - objektivna nevarnost
Pri odločanju o razlastitvi na podlagi 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) je treba izhajati iz dejanske učinkovitosti varstva vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in s tem varstva ustavne pravice iz 70. a člena Ustave Republike Slovenije (URS). Pri presoji, ali je treba zemljišča na vodovarstvenem območju razlastiti zaradi potrebe po (učinkovitejši) omejitvi njihove uporabe, je tako bistveno, da poseg v količino in kakovost vodnih virov (lahko) povzroči nedovoljeno opravljanje dejavnosti oziroma uporaba zemljišč s strani njihovih lastnikov oziroma uporabnikov in ne (ne)delovanje inšpekcijskega nadzora. Nujnost razlastitve zaradi nastalih kršitev omejitve uporabe zemljišč na vodovarstvenem območju (iz drugega odstavka 76. člena ZV-1) lahko izključi dejanska ugotovitev, da je mogoče na podlagi rezultatov učinkovitega inšpekcijskega nadzora utemeljeno pričakovati, da do nadaljnjih posegov v navedeni vodni vir ne bo več prihajalo.
Za ugotovitev nujnosti, primernosti in ožje sorazmernosti razlastitve zemljišča na vodovarstvenem območju tudi ni nujna ugotovitev, da je prav lastnik posameznega zemljišča tista oseba, ki ni spoštoval predpisanih omejitev oziroma, da je prav on povzročil onesnaženje navedenega vodnega vira (ali drugo obliko nezmožnosti njegove uporabe). Za varstvo pravice do pitne vode je bistveno, kaj je tisto, kar objektivno ogroža ali posega v količino in kakovost vodnih virov, ter kako navedeno odpraviti in ne kdo je za to subjektivno odgovoren.
OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - vračunavanje izpolnitve - sodbe ni mogoče preizkusiti - izčrpana pravna sredstva - vračunavanje delne izpolnitve
Okoliščina, da tožena stranka ob (delnem) plačilu odškodnine in v postopku ni konkretizirala, katere oblike nepremoženjske škode ter v kakšni višini je poravnala, ne more povzročiti, da sodišče druge stopnje njene pritožbe ne bi vsebinsko obravnavalo.
postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče nasprotnega udeleženca - zavrnitev predloga
Sicer drži, da je zavod, v katerem se nahaja nasprotni udeleženec, na območju drugega krajevno pristojnega sodišča, vendar ni mogoče spregledati drugih okoliščin primera, ki govorijo proti prenosu pristojnosti: sedež predlagatelja, bivališče staršev nasprotnega udeleženca, ki so potencialni skrbniki ter zlasti dejstvo, da je predložitveno sodišče z zadevo že seznanjeno, saj je postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki je tudi že izdelal izvedensko mnenje.
URS člen 22. ZPP člen 243, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPŠOIRSP člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pavšalna odškodnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom. Z drugimi besedami: najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec dejansko biva.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 71.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ni sklep iz prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršibi in zavarovanju (ZIZ), revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179, 179/1.
predlog za dopustitev revizije - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kršitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
prevzem dolga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizija dovoljena zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Posledično revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena.
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek zoper prejšnjo dolžnico ustavi in vstopi namesto nje v izvršilni postopek nova dolžnica, ni sklep iz prvega odstavka 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, revizija ni dovoljena
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - odstop zadeve drugemu sodišču - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00083391
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOKIPOSR člen 17. OZ člen 430.
prevzem dolga - zakonske zamudne obresti - zapadlost zamudnih obresti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema, torej do uveljavitve ZOKIPOSR.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - tožnica uslužbenka pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v novejšem sklepu I R 138/2024 odločilo, da zgolj dejstvo, da je tožnica zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki opravlja administrativna dela za zakonito sodnico in v primeru odsotnosti drugih zapisnikaric ali drugačne prerazporeditve dela opravlja delo tudi za vse druge sodnike na pravdnem oddelku, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Tožnica v sedaj obravnavani zadevi prav tako ni sodni funkcionar, temveč kot sodna zapisnikarica dela na povsem drugem oddelku, Okrožno sodišče v Mariboru pa je eno največjih sodišč s številnimi zaposlenimi, ki s sodniki drugih oddelkov niso povezani, niti tega ne zatrjuje toženka.
prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Glede na okoliščine posamezne zadeve bi prenos pristojnosti sicer lahko utemeljevala tudi pretekla strankina zaposlitev na pristojnem sodišču, toda v konkretnem primeru je bila predlagateljica zaposlena na drugem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki sodi med večja sodišča v državi.