ZPP člen 374, 374/2. ZPPSL člen 137. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
dovoljenost revizije - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zavrženje revizije - nevarna stvar - nevarna dejavnost - povrnitev škode - pravni interes za revizijo - neprijava terjatve v stečajnem postopku - padec pri učenju vožnje z motorjem na poligonu
Če od odločitve o tožbenem zahtevku ali pravnem sredstvu ni mogoče pričakovati izboljšanja pravnega položaja stranke, potem stranka nima pravnega interesa. Neprijava terjatve v stečajnem postopku zaradi zamude dvomesečnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 137. člena ZPPSL, ima za posledico zakonsko domnevo, da upnik nima (več) interesa za poplačilo terjatve, saj tega iz stečajne mase ne more doseči, po zaključku stečaja pa tudi ne.
Pravila o objektivni odgovornosti se ne morejo uporabiti takrat, ko je stvar ali dejavnost nevarna zaradi dejanj ali opustitev imetnika oziroma tistega, ki se z dejavnostjo ukvarja. Tako dejanje ali opustitev utemeljuje krivdno odgovornost.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – zastaranje odškodninskega zahtevka – pričetek teka zastaralnega roka – oprostitev odgovornosti v kazenskem postopku – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
URS člen 22, 23, 138. ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/3, 76, 82. ZLS člen 33, 33/4, 47.
molk organa – referendum – pobuda za odložitev zahteve - ravnanje župana – podaljšanje roka za zbiranje podpisov
Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) ne nalaga županu dolžnosti, da izda ugotovitveno odločbo, da ni bilo zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma ali da po uradni dolžnosti podaljša rok za zbiranje podpisov. Zato v takem primeru tožba zaradi molka organa v smislu tretjega odstavka 5. člena v zvezi z 28. členom ZUS-1 niti ni mogoča.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 196, 367, 367/4, 367/5, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev solastninske pravice – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo – solastnina – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki, ki v pravdi zoper toženko uveljavljajo vsak svoj solastniški delež na sporni nepremičnini, so v razmerju navadnega sosporništva, saj tako zakon kot narava pravnega razmerja ne terjata, da se spor reši enako za vse tožnike (196. člen ZPP). Tožniki so nedenarne zahtevke opredelili zgolj z en(otn)o, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega tožnika posebej ne dosega mejne vrednosti iz 4. odstavka 367. člena ZPP, obenem pa tudi niso izkazali okoliščin, ki bi narekovale seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP in peti odstavek 367. člena ZPP).
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – dobiček iz kapitala - vrednost nepremičnine – administrativna prepoved – izvršba na plačo
Minimalna plača predstavlja znesek, ki delavcu še zagotavlja socialno in materialno varnost, zato samo dejstvo, da revidentu na mesec ostaja samo ta znesek, še ne more pomeniti zelo hudih posledic, poleg tega pa ni prikazal celovitega premoženjskega stanja.
V skladu z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša taka (davčna) obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače.
Pravica do odmere pristojbine ne zastara med trajanjem upravnega in sodnega postopka, v katerih se odloča o zakonitosti odmerne odločbe.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – vrednost zavrnilnega dela izpodbijane sodbe - zavrženje revizije
Vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je lahko le njen zavrnilni oziroma za stranko – revidenta neugodni del.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 78, 78/2.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - predlagana sredstva izvršbe – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – bivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
V upničinem predlogu za izvršbo je navedeno dolžnikovo prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Kopru. Če med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe ne upoštevajo in torej ne izključujejo presoje vprašanja pristojnosti po merilih iz že navedene določbe drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Posplošena dolžnikova navedba, iz katere ni razvidno niti, katere osebe so v sorodu, niti za kakšno sorodstveno razmerje gre, ne more utemeljiti takega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi narekoval prenos pristojnosti.
revizija – dovoljena revizija – priznanje statusa vojnega veterana – pomembno pravno vprašanje – uporaba materialnega prava – območje oboroženih spopadov – razlaga zakona – jezikovna razlaga - namen zakona – načelo enakosti – kršitev ustavnih pravic
Zakonsko dikcijo „čas in območje oboroženih spopadov“ iz točke d) sedme alineje 2. člena ZVV je mogoče razlagati le tako, da se status vojnega veterana po tej določbi ZVV prizna le tistim aktivnim udeležencem obrambnih aktivnosti, ki so se pri opravljanju v zakonu določenih nalog nahajali na območju, kjer in ko se je oboroženi spopad (dejansko) odvijal.
OZ člen 257, 257/1. ZPP člen 274, 274/1, 380, 380/1.
izročilna pogodba - prekluzivni rok - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - gramatikalna razlaga zakona - odplačni posli med sorodniki - začetek teka roka za vložitev izpodbojne tožbe - vložitev zemljiškoknjižnega predloga
Po pravilni razlagi drugega odstavka 257. člena OZ prične rok za vložitev izpodbojne tožbe teči z dnem vložitve predloga za vknjižbo lastninske pravice na podlagi izpodbojnega razpolagalnega pravnega posla.
Ker je toženec že pred sklenitvijo predpogodbe vedel za zemljiškoknjižno stanje, so neutemeljene vse tiste revizijske trditve, ki uveljavljajo ničnost predpogodbe.
Predpogodba je po svoji vsebini prodajna pogodba, saj vsebuje vse njene bistvene sestavine. Ustni dogovor o načinu prenosa lastninske pravice vsebinsko pomeni odložni pogoj. Z realizacijo, torej sklenitvijo razpolagalnega pravnega posla s leasingojemalcem, je napaka v obliki ozdravljena, odložni pogoj pa izpolnjen. Zato je toženec dolžan tožnici plačati še razliko kupnine na podlagi same pogodbe iz prvega odstavka 435. člena OZ.
Glede na to, da sta bili tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe diametralno nasprotni, nobeni pa na podlagi besedila 3. člena aneksa ni mogoče vnaprej odreči relevantne teže, je sodišče pravilno ugotavljalo vsebino pogodbe na podlagi zakonskih vodil za razlago spornih pogodbenih določb.
Ker je z uveljavljenimi metodami razlage pogodbe sodišče ugotovilo skupen namen pogodbenih strank, ni bilo podlage za uporabo pravil, ki jih določa ZOR za razlago nejasnih pogodbenih določb.
Izpodbijanje ugotovitve, da aneksi ne spreminjajo obveznosti toženca kot akceptanta menic, danih v zvezi s kreditnimi pogodbami, pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, ki v reviziji ni dovoljeno.
predlog za dopustitev revizije – razvoj sodne prakse - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci - smrt sestre – življenjska skupnost – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru si je tožnik leto in pol pred smrtjo svoje sestre ustvaril ločeno življenjsko skupnost, sestri pa sta starša še naprej nudila čustveno in ekonomsko varnost ter pomoč. Dejstvo, da je pokojna sestra zaradi svoje bolezni in z njo povezane invalidnosti potrebovala veliko podporo vseh družinskih članov, tudi tožnikovo, ne predstavlja okoliščine, ki tako pomembno odstopa od okoliščin v drugih obravnavanih primerih, da bi lahko vplivala na razvoj sodne prakse v zvezi z uporabo tretjega odstavka 180. člena OZ.
objektivna odgovornost - sklepčnost tožbe - odgovornost delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - delo pri polnilno zamašilnem stroju
Čeprav je do izmeta plastenke prišlo prvič v dvanajstih letih, pa ugotovitev sodišča prve stopnje, da v primeru, ko se plastenke zagozdijo pred mestom za avtomatski izklop, tudi takojšen izklop stroja ne more preprečiti izmeta, in izpoved delovodje, da je v takem primeru najbolje steči stran, utemeljujeta uporabo pojma nevarna stvar. Odločitev sodišča druge stopnje, da v odgovornosti toženke ni mogoče opreti na določbe o objektivne odgovornosti, je materialnopravno napačna.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – presoja po uradni dolžnosti
Ker za odločanje o denarnem zahtevku, ki je predmet obravnavane zadeve, zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti in ker v zadevi ni bil podan ugovor tožene stranke o krajevni pristojnosti, je pristojno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba.