ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. SPZ člen 99, 99/1, 222.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga - stvarna služnost – vznemirjanje lastninske pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, oziroma navedbe okoliščin, ki kažejo, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča, nepopoln.
Revident je z lastniki plovil sklepal čarterske pogodbe ter plovila nato dajal naprej v podnajem ali zakup. Najemne pogodbe tako niso bile sklenjene z namenom opravljanja plovbne dejavnosti (kar je glavna značilnost pogodbe o pomorskem zakupu po Zakonu o pomorski in notranji plovbi – ZPNP, na katerega se revident tudi sklicuje), ampak zaradi oddaje v nadaljnji najem oziroma zakup, zaradi česar tudi po presoji Vrhovnega sodišča oprostitev plačila DDV ni možna.
Stranke sicer lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep, vendar le v primeru, če je sodišče prve stopnje s tem sklepom ugotovilo ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1 (prvi odstavek 95 člena ZUS-1). Ker izpodbijani sklep z dne 18. 11. 2008 ni tak sklep, revizije zoper njega ni mogoče vložiti.
pogodbena kazen – razlogi za revizijo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje – zmotna uporaba materialnega prava – nerazumljivost revizije
Ker se toženec v pritožbenem postopku na obstoj opisane relativne procesne kršitve ni skliceval, je tudi v reviziji ne more uveljavljati.
V reviziji navedene trditve o zmotni uporabi materialnega prava so v tolikšni meri nekonkretizirane in nerazumljive, da jih ni mogoče preizkusiti. Vsak poskus (trud) v smeri razumevanja njihove dejanske vsebine bi namreč reviziji v tem delu lahko dal vsebino, ki je nima. Zmotne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče nenazadnje tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti ni našlo.
O vprašanju obstoja obnovitvenega razloga novega dejstva oziroma novega dokaza (1. točka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), obstaja obširna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da morata novo dejstvo in nov dokaz obstajati že v času prvega odločanja (odločanja v prvotnem postopku), da bi lahko predstavljala obnovitveni razlog iz citirane določbe ZUP.
S pavšalnimi navedbami, zlasti upoštevaje vsebino zadeve (obnova upravnega postopka), revidentka ni izkazala, da zanjo stroški, ki naj bi ji posledično nastali zaradi zatrjevane spremembe zakonodaje, predstavljajo zelo hude posledice izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VS0015103
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42, 43, 44, 44/2. ZIZ člen 192, 193.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice z odločbo upravnega organa – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – dobra vera
povrnitev škode - odgovornost osnovne šole – krivdna odgovornost - izvajanje dolžnega nadzora – opustitev dolžnega nadzora – dolžna skrbnost kot pravni standard
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil v razredu mir in ni bilo nobenega dogajanja, ki bi terjalo ukrepe za zagotovitev reda. Pravilna je bila tako odločitev sodišča druge stopnje, da samo dejstvo, da je bila učiteljica ravno v trenutku škodnega dogodka obrnjena proti radijskem aparatu in tako proč od učencev, še ne more pomeniti, da je s tem tudi opustila zahtevani dolžni nadzor.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim zahtevam toženka ni zadostila. Njena vloga je po vsebini v bistvu primerljiva z revizijo, vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005487
ZKP člen 257, 258, 371, 371/2. KZ člen 240, 240/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - pravice obrambe - dokazni postopek - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga – ponovno zaslišanje izvedenca – postavitev drugega izvedenca
S tem, ko je sodišče po spremembi obtožnega predloga zavrnilo predlog obrambe za ponovno zaslišanje izvedenke, obsojenčeva pravica do obrambe ni bila kršena.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013063
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 5, 5/2. URS člen 157, 157/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe - subsidiarno sodno varstvo človekovih pravic
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpolnjen tudi ni pogoj za subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1, saj bi imel tožnik v primeru, da bi bilo s sklepom poseženo v njegove pravice (ustavne ali zakonske), zoper tak sklep sodno varstvo v rednem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.
stranska udeležba v postopku nadzora – zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranke – pravni interes za vročitev odločbe – pravni interes za pregled spisa
Pritožnica, ki ni bila stranka v postopku o glavni stvari, očitno ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Agencije, s katerim ji ta ni odobrila vročitve odločbe, izdane v postopku nadzora nad družbo A.A. po določbah Zakona o elektronskih komunikacijah.
Pritožnica, ki ji je bila odločba, izdana v glavni stvari, poslana v vednost, s sklicevanjem na uporabo podatkov spisa nadzorne zadeve v drugih postopkih (pobuda za postopek pred Uradom za varstvo konkurence, odškodninska tožba zoper družbo A.A.) pravnega interesa za vpogled v spis nadzorne zadeve v tem postopku ni izkazala in izpodbijani sklep Agencije zato očitno ne posega v njeno pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Obsojenka je dejansko opravljala s strani nadrejenega odrejeno delo z vsemi pooblastili za samostojno opravljanje in s tem sprejela tudi vso odgovornost - napačno postopanje pri odreditvi dela je ne more razbremeniti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005493
ZKP člen 201, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice – utemeljen sum – zakonski znaki kaznivega dejanja – nasilje v družini - spravljanje v podrejen položaj - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini - spravljanje v podrejen položaj - izhaja iz celotnega opisa ravnanja obdolženca in je konkretiziran z navedbo, da oškodovanka „iz bojazni, da ji ne bi naredil še kaj hujšega in grožnje uresničil, daje svoj denar, ne upa mu nasprotovati, ves čas živi v strahu, ker je njegovo obnašanje nepredvidljivo...“.
ZTro člen 4, 4/1, 13.a, 13.a/2, 16, 16/1-1, 17, 17/3-6, 17/4, 34, 35. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – trošarine – nezakonita sprostitev v porabo – režim odloga plačila trošarine – solidarna odgovornost za trošarinski dolg – kupec nezakonito vnesenega blaga – glavna obravnava v upravnem sporu – načelo sorazmernosti
Če za trošarinske izdelke, vnesene v režimu odloga plačila trošarine, trošarina ni obračunana in plačana v zakonsko določenem roku, je treba šteti, da so izdelki nezakonito sproščeni v porabo. Ker so kupci nezakonito sproščenega blaga solidarno odgovorni za plačilo trošarine, je revident, ki je kupil trošarinske izdelke, ki so bili nezakonito sproščeni v porabo, pravilno in zakonito zavezan k plačilu trošarine.
Zakon v skrajšanem postopku glede ponovitvene nevarnosti ne predpisuje nobenih posebnih ali drugačnih okoliščin od tistih, ki so določene v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za redni postopek.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2-14, 367, 367/1, 371, 371/1, 372, 378. ZSZ člen 3, 22, 22/2.
razlastitev - pokopališče – spremljajoči objekti – gradnja – prostorski izvedbeni akti – javna korist – javna infrastruktura – odvzem lastninske pravice – razlogi za revizijo – konkretiziranost kršitev določb pravdnega postopka - navajanje novih dejstev v reviziji
Nižji sodišči sta obstoj javne koristi za razlastitev pravilno ugotovili na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je za izgradnjo (kompleksa) pokopališča sprejela predlagateljica. Za izgradnjo pokopališča je potrebna razlastitev z odvzemom lastninske pravice in milejši ukrepi ne pridejo v poštev. Razlastitev z odvzemom lastninske pravice je potrebna tudi za gradnjo spremljajočih objektov.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vlaganja v nepremičnino - adaptacija podstrešja – obnova stanovanjske stavbe – soglasje lastnika nepremičnine - nastanek nove stvari – odpust dolga – razlogi za revizijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave v postopku
Za novo stvar (v smislu določb o gradnji na tujem svetu) ne gre v primeru povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in/ali izboljšanja bivalnih razmer ob dejstvu, da hiša ohranja prvotni namen.
Vrednost vlaganj sama po sebi ne pomeni, da je posledično nastala nova stvar.
Revizija se lahko vloži, če prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
pritožba – stranska udeležba – položaj stranke – pravni interes - procesne predpostavke – obnova postopka – sodba SES C-426/05 - sodelovanje v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo – zavrženje tožbe – aktivna legitimacija za vložitev tožbe - odstop od sodne prakse SES – supremacija prava EU
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo – splošni akti o določitvi upoštevnih trgov – analiza upoštevnega trga
Ker je o pravnih vprašanjih, ki se nanašajo na dopustnost podrobnejše določitve upoštevnega trga z analizo upoštevnega trga ter procesnega položaja in s tem povezanih pravic v postopku priprave analize upoštevnih trgov, Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v zadevi X Ips 492/2008, od katerega pa odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, ta vprašanja po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 201, 219. ZPP člen 155, 155/1.
neupravičena pridobitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – neuporaba solastne stvari – preprečevanje souporabe – sklepčnost tožbt – postopek za delitev skupnega premoženja – postopek za ureditev razmerij med solastniki
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, (še) ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve.