izpolnitev pogodbe – napaka volje – pravna napaka – vpis v zemljiško knjigo – prodaja nepremičnine
Pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, lahko predstavlja tudi pogodba, na podlagi katere lahko tretji zahteva vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006294
ZKP člen 39, 39-6, 258, 302, 302/1, 307, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4. KZ-1 člen 240, 254, 254/1. URS člen 29, 29-2, 29-3, 29-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo - izjave obdolženca v davčnem postopku - izločitev izvedenca - sojenje v nenavzočnosti - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek - načelo inkluzije - načelo konsumpcije - pravna opredelitev - davčna zatajitev - poskus - dokončano kaznivo dejanje
Zgolj subjektivno prepričanje obsojenca o (ne)pristranskosti izvedenca, ki ni podprto z nobeno konkretno okoliščino, ki bi lahko objektivno vzbujala dvom o nepristranskosti, ne more biti razlog za izločitev.
Stališče, da kaznivo dejanje davčne zatajitve ne more biti dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ na podlagi prijavljenih lažnih podatkov izda odmerno odločbo, se nanaša na odmero davka na podlagi odmerne odločbe davčnega organa in ne na primer kot je obravnavani, torej na plačevanje davka na podlagi obračuna, ki ga izvrši sam zavezanec (samoobdavčitev).
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Ob ugotavljanju okoliščin v zvezi z osumljenčevo osebnostjo se lahko sodišče opre tudi na podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani. Ta okoliščina kaže na osumljenčev način življenja in odnos do izvrševanja kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje delavcev, ki naj bi bili na zboru delavcev proti uvedbi stečajnega postopka, ni zaslišalo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba
predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Kršitev iz 22. člena URS zato po presoji revizijskega sodišča ni podana, prav tako pa iz istih razlogov ni podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2.
spor o pristojnosti – predhodna odredba – pravnomočnost sklepa o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Po določbah prvega in drugega odstavka 256. člena ZIZ je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena istega zakona tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo (in za samo zavarovanje) glede na stadij konkretnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0015651
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija - delitev solastnine – sporazum o delitvi solastnine – učinki izvensodnega sporazuma na nepravdni postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker toženec v predlogu za dopustitev revizije ni izkazal, da je pravočasno ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni navedena, Vrhovno sodišče šteje, da vrednosti spornega predmeta ni bila navedena, kar pa ima za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.
„Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odgovorilo na pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog, naj vpogleda v spis N 67/97 in v račun za nakup pralnega stroja zaradi ugotovitve lastništva pralnega stroja, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka?"
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina – stanovanje – uporabnina - sklepčnost tožbe
Zaradi specifičnosti razmerja med solastniki je tako pri uveljavljanju zahtevkov zaradi neupravičene pridobitve za sklepčnost tožbe treba postaviti tudi trditev o prikrajšanju. Vendar pa je v našem primeru tožničina trditev o prikrajšanju implicirana že v trditvi, da toženki proti njeni volji izključno sami uporabljata sporno nepremičnino, ki jo imata tudi v izključni posesti. V takšnem primeru podrobnejša konkretizacija prikrajšanja lahko vpliva le na odločanje o višini utemeljenega tožbenega zahtevka, ne more pa vplivati na sklepčnost tožbe.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero kazenski postopek ni bil končan (druga odločba - v obravnavanem primeru sklep o zavrženju zahteve za obnovo), se sme vložiti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – pobotni ugovor – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Res je, da je v primeru, kadar sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj toženčeve terjatve do višine tožnikove terjatve, odločitev o dovoljenosti predloga za dopustnost revizije oziroma neposredne direktne revizije odvisna od velikosti zneska tožnikove terjatve, v našem primeru je to 4.597,73 EUR. Vendar pa sodišče prve stopnje ni odločilo, da nasprotna terjatev toženih strank ne obstoji le do višine terjatve tožnikov, ampak je odločilo, da nasprotna terjatev toženk v višini 100.000,00 EUR ne obstoji. V tem primeru se za odločitev vzame vrednost 100.000,00 EUR, kar pa seveda pomeni, da je dovoljena direktna revizija.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči zagrešili bistveni kršitvi določb postopka, ko se nista izrekli o (pritožbenih) navedbah, da je za vložitev tožbe glede razveljavitve sklepa toženke o prenehanju funkcije I. Ž. v izvršnem odboru toženke in ugotovitvi, da njegova funkcija v tem odboru ni prenehala, poleg tožnika aktivno stvarno legitimiran I. Ž.
zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev – vročitev odločbe
Če pravnomočna odločba obdolžencu ni bila vročena, ker je le-ta prej umrl, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti začne teči z dnem vročitve odločbe zagovorniku.
ZKP člen 8, 240, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/1-3, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - pravica uporabe jezika v postopku – zasliševanje prič – dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uveljavljeni kršitvi določb kazenskega postopka (8. in 240. člena ZKP v zvezi z zaslišanjem oškodovanca) Vrhovno sodišče presoja le, če so te kršitve vplivale na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP), česar pa zagovornika v zahtevah za varstvo zakonitosti ne zatrjujeta, še manj pa obrazlagata.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015721
ZD člen 220. ZPP člen 367.a, 367.c, 367.c/3.
dopuščena revizija - prijava terjatve v zapuščinskem postopku – obligacijska terjatev – upnik – stranka zapuščinskega postopka – sklep o dedovanju – učinek pravnomočnosti sklepa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se šteje, da obligacijska terjatev do zapustnika ne obstaja, če je upnik, ki je hkrati stranka zapuščinskega postopka, v tem postopku ne prijavi.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0015751
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 254, 254/2.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - pridržek lastninske pravice - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - obstoj zastavne pravice - dobra vera pridobitelja
Podobno kot velja za načelo zaupanja v zemljiško knjigo zgolj pošteno ravnanje pridobitelja za dobroverno pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini ne zadošča. Na drugi strani mora obstajati tudi neskrbno ravnanje pravega lastnika te nepremičnine, ki ni poskrbel za ustrezno publiciteto resničnega lastninskega stanja. V konkretnem primeru ni dvoma, da je utemeljen očitek zoper tožničinega pravnega prednika, da bi moral poskrbeti, da bi bilo iz prodajne in prodajne pogodbe s pridržkom, sklenjene s tožencem, razvidno, da gre za povezan pravni posel, ki slednjega omejuje pri razpolaganju s stanovanjem.
Okoliščine, s katerimi je bila toženka seznanjena, da je O. stanovanje pridobil na podlagi prodajne pogodbe, ki sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ni bila priložena, da se je toženec poslovno ukvarjal s posojanjem denarja fizičnim in pravnim osebam, da je lastninsko pravico na zastavljenih nepremičninah pridobil na podlagi sklenjenih prodajnih pogodba s svojimi posojilojemalci, da je toženec zavarovanja obveznosti z naslova posojil izvajal s sklepanjem prodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice, bi pri toženki morale vzbuditi dvom v resničnost izkazanega lastniškega stanja stanovanja. Tako bi morala preveriti, ali je bila tudi v tem primeru sklenjena prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice in kakšne bi lahko bile njene pravne posledice za konkretno zavarovanje, ter kaj izkazuje posest stanovanja. Dvom v resničnost lastninskega stanja bi se ji moral poroditi tudi ob odsotnosti verige originalnih prodajnih pogodb glede stanovanja, še posebej ob upoštevanju drugega odstavka 254. člena ZIZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006298
ZKP člen 12, 67, 67/2, 371, 371/2, 372, 372-5. KZ člen 111, 112. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do formalne obrambe - zagovornik - čas za pripravo obrambe - kršitev kazenskega zakona - zastaranje – pravnomočnost – odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Res je, da je pravica do obrambe z zagovornikom (pravica do formalne obrambe) ena temeljnih pravic, a jo je obsojenec zavestno uporabil v nasprotju z njenim namenom.
Kršitve s področja civilnega materialnega prava, ki naj bi bila storjena v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku, z zahtevo za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ni mogoče izpodbijati.
dopuščena revizija – denacionalizacija – stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino – odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v zvezi z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino pravilno uporabljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006336
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – udeležba pri kaznivem dejanju
Čeprav gre za dva ločena historična dogodka, pri čemer tisti, vsebovan v izreku sodbe, v obtožbi ni naveden in obratno, pa je sodišče ravnanje pravno opredelilo kot eno izmed dejanj v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja (en izmed skupaj 93 vnosov z ukazom po dvigu denarja), zato navedena sprememba v identiteto med obtožbo in sodbo ne posega.
Tudi v primeru, ko obdolženec ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja, pač pa njegova odgovornost temelji na določbah KZ-1 o sostorilstvu ali udeležbi, mora biti v izreku sodbe navedeno konkretno ravnanje takega obdolženca.