elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljenost revizije – pravni interes revidenta – združitev postopkov - predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc - zavrženje predlogov za obnovo tožeče stranke in revidenta
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke (A., d. d.), s katero je le-ta zahtevala, da sodišče prve stopnje ugodi njenemu predlogu za obnovo postopka (in ne revidentovemu) in odpravi izpodbijani sklep Agencije, sodišče prve stopnje ni odločilo o revidentovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ampak o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne posega v revidentov pravni položaj. Zato revident ni izkazal pravnega interesa za vložitev revizije.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/5, 108/7. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba – odlog oziroma obročno plačilo sodne takse – nepopolna vloga – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge
Ker pritožnik ni izkazal, da je izjavo o premoženjskem stanju res priložil k pošiljki, s katero je poslal pritožbo z dne 4. 7. 2012, je sodišče prve stopnje v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, po katerem sodišče nepopolno vlogo, če jo stranka ne dopolni, zavrže, pritožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
ZPP člen 371, 371/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/3. Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja.
izbrisna tožba – aktivna stvarna legitimacija
Aktivna (stvarna) legitimacija za izbrisno tožbo ni omejena zgolj na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile pred to že vpisane v zemljiško knjigo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika seznanitev z dokazom – izločitev dokazov – rok za zahtevo za izločitev sodnika – pravica do obrambe z zagovornikom - skrajšani postopek - glavna obravnava – vabilo na glavno obravnavo – pouk obdolžencu – pravice obrambe – prosta presoja dokazov - izvajanje dokazov - dokazni predlog, poslan po pošti
Zgolj dejstvo, da
obdolženec
v postopku ni imel zagovornika, ne pomeni, da ni imel možnosti predlagati izločitve sodnika oziroma opozoriti na okoliščine v zvezi z izločitvijo.
S t
em, ko je obdolženec s pooblastitvijo zagovornice odlašal do zadnjega dne pred razpisanim narokom, čeprav je bil o pravici do zagovornika ter o datumu glavne obravnave pravilno in dovolj zgodaj obveščen, je prevzel tveganje, da se izbrana zagovornica naroka ne bo mogla udeležiti oziroma svoje odsotnosti pravočasno opravičiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zaslišanje stranke – starost in bolezen stranke v postopku
Iz spisa je razvidno, da je bil toženec na glavno obravnavo povabljen (tudi) z vabilom za zaslišanje stranke. Zato je tako glede na njegovo starost in bolezen kot tudi glede na stroške, ki bi mu nastali s potovanjem s kraja stalnega prebivališča v Lendavi in so nesorazmerni vrednosti spornega predmeta, po prepričanju Vrhovnega sodišča smotrno, da o zahtevku zoper njega odloči Okrajno sodišče v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka – prva nasprotna udeleženka – sodnica na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog iz omenjene zakonske določbe, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 83, 83/2-2. ZEKom člen 36, 36/1, 38, 38/1, 38/4, 45. ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1, 267/3.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc – absolutni razlog za obnovo - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc – objava samo v Uradnem listu in ne na spletnih straneh Agencije – predhodno imetništvo enakovrstnih frekvenc kot negativni pogoj – upravičeni predlagatelj obnove – zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa – pravni interes za vložitev revizije
Sodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker v konkretnem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, je dovoljena direktna revizija, predlog za dopustitev revizije pa je revizijsko sodišče zavrglo.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - neustavnost zakona
Revizijsko sodišče je v odločbi II Ips 11/2008 že pojasnilo, da ni nepremagljivih ovir oziroma zadržanja oziroma zastaranja, če uveljavljanju tožbenega zahtevka nasprotuje zakon, ki ga ustavno sodišče še ni razveljavilo ali razglasilo za neustavnega.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z gradnjo – povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobrovernost - zaupanje v zemljiško knjigo – neupravičena pridobitev
Pravilna je odločitev, da so bile pritožbene navedbe tožeče stranke o toženkini slabovernosti prepozne in da tožeča stranka ni uspela izpodbiti dobrovernosti tožene stranke. To pa pomeni, da z zahtevkom za ugotovitev obstoja lastninske pravice zoper toženo stranko ne more uspeti, ker jo varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnica je že sama v tožbi navedla, da sta bila obogatena pravna prednika tožene stranke, saj sta dobila vrnjeno nepremičnino večje vrednosti, kot pa jima je bila zaplenjena. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka nepremičnino odkupila in upoštevajoč, da tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi bila kupnina, ki jo je plačala za nepremičnino, nižja od vrednosti nepremičnine, je pravilna odločitev, da tožnica ni izkazala neupravičene obogatitve tožene stranke.
ZKP člen 75, 75/2, 371, 371/2, 439, 439/2. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe z zagovornikom – preklic pooblastila - skrajšani postopek - vabilo na glavno obravnavo – pouk obdolžencu
Če je obdolženka, opozorjena na pravice in obveznosti, ki ji skladno z določbami ZKP kot obdolženki v kazenskem postopku gredo, svoji odvetnici pooblastilo preklicala, ugovor o kršitvi pravice do obrambe z zagovornikom ne more biti utemeljen.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki tožbeni zahtevek uveljavljajo zoper tri toženke, ki niso enotne sospornice, vrednost spornega predmeta pa so opredelili samo en(otn)o, zato je ta nediferencirana.
ukrep gradbene inšpekcije – dovolitev izvršbe – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – inšpekcijski zavezanec – prenos lastninske pravice – že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora dovolitev izvršbe odločbe o ukrepu gradbenega inšpektorja.
Če je uveljavljano pravno vprašanje opredeljeno na načelni (splošni) ravni, ki terja splošne odgovore, ne utemeljuje pa njegovega pomena za odločitev v obravnavani zadevi ter za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pogoj za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 tudi ni izpolnjen, če je uveljavljeno pravno vprašanje že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa glede tega vprašanja ne odstopa od sodne prakse.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263-5, 280, 280/1.
dovoljenost revizije - subjektivni rok za obnovo postopka – ničnost odločb – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – jasne zakonske določbe – splošno vprašanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje, ki ni konkretizirano in zato zahteva le splošen odgovor, ki jasno izhaja že iz zakonskega besedila, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem na odločbo Vrhovnega sodišča, ki temelji na zakonski določbi, katere besedilo ne velja več in se v konkretni zadevi, glede na datum vložitve predloga za obnovo postopka, tudi ne more uporabiti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZGO-1 člen 66, 66/1. ZGO-1B 125, 125/2. ZPNačrt člen 71, 72. ZV-1 člen 7, 7/1-4. ZZUZIS člen 2, 2/2. ZUS -1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1. Pravilnik o pitni vodi člen 2, 2/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih na območju Občine Laško člen 26, 26/3.
dovoljena revizija - gradbeno dovoljenje – minimalna komunalna opremljenost - oskrba z neoporečno pitno vodo – kapnica -ugoditev in tožbi
Prostorski akt predvideva možnost, da si investitor (pod določenimi pogoji) zagotovi oskrbo s pitno vodo tudi s kapnico.
Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke ima značaj javne listine, ki jo izvajalec izda pošiljatelju in s katero ta dokazuje, da je na dan, naveden na potrdilu, na pošto oddal priporočeno pošiljko, naslovljeno na tam navedenega naslovnika. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena.
Sprejem priporočene pošiljke s strani Pošte kot izvajalca univerzalne poštne storitve, ki ga ta opravi z namenom dostave takšne pošiljke naslovniku, je treba šteti za oddajo poštne pošiljke v smislu določbe drugega odstavka 29. člena ZUS-1. Navedeno pomeni, da se kot oddaja priporočene pošiljke na pošto v smislu navedene določbe ZUS-1 šteje tudi sprejem priporočene pošiljke, ki ga je v obravnavani zadevi Pošta na podlagi pogodbe opravila v prostorih pooblaščenca tožnikov.
ZGO-1 člen 125, 125/2. ZV-1 člen 7/1-4. ZZUZIS člen 2, 2/2. ZUS-1 člen 64, 64/4, 94, 94/1. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 4. Pravilnik o pitni vodi člen 2, 2/1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik člen 12.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – lastni vir pitne vode – kapnica – nezmožnost priklopa na vodovodno omrežje - druga oskrba s pitno vodo
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik predvideva možnost, da si investitor (pod določenimi pogoji) zagotovi oskrbo s pitno vodo tudi drugače, torej tudi s kapnico. To pa sta tožena stranka in sodišče prve stopnje očitno spregledala in teh določb ZGO-1B in Odloka pri svoji odločitvi nista upoštevala.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 33, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – odvetniška dejavnost – odvetnik
V spornem obdobju je bil torej tožnik vpisan v imenik odvetnikov, zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila s tem podana podlaga za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s peto alinejo prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1.
Ni mogoče biti sočasno zavarovanec v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in upravičenec do pravic iz tega zavarovanja.