pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je v sklepu o podaljšanju pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP opisana teža kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ, povezanost obtoženke z ostalimi soobtoženci, možnost obtožencev, da si pridobijo velike količine mamila, njihova medsebojna organiziranost in povezanost ter osebne razmere obtoženke - da je brez zaposlitve, brez premoženja in brez zadostnih dohodkov za preživljanje - so opisane okoliščine, ki kažejo na konkretno in realno nevarnost, da bi obtoženka na prostosti nadaljevala z izvrševanjem kriminalne dejavnosti.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - uporaba določb ZIKS
ZDen ni odvzel obsojencem pravice, da po določbah ZIKS uveljavljajo svoje zahtevke za vrnitev premoženja, zaplenjenega s kazensko sodbo. Uzakonil je druge pravne podlage za vrnitev podržavljenega premoženja.
Nejasnost posameznega pogodbenega določila (100. člen ZOR) lahko nastane tudi tedaj, ko specifičnost določenega primera ne daje jasnega odgovora na vprašanje, katero od sicer jasnih določil pogodbe (v konkretnem primeru splošnih pogojev) je treba uporabiti. Samo dejstvo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine sicer res še ne zavezuje tožene stranke k povračilu škode na podlagi Splošnih pogojev za vlomsko zavarovanje. Pač pa Splošnih pogojev ni mogoče razlagati tako, da ne krijejo zavarovanja za škodo, ki je bila storjena s hujšim kaznivim dejanjem tatvine, medtem ko naj bi krili škodo, ki je bila storjena z lažjimi kaznivimi dejanji, ali sploh z dejanji, ki niso kazniva dejanja.
ZOR člen 173, 173/1, 200, 203, 376, 376/1, 206, 206/4.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - nesreča na gradbišču - objektivna odgovornost kooperanta delodajalca - solidarna odgovornost - alternativna vzročnost - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Zastaranje odškodninske terjatve proti solidarno odgovornim osebam lahko prične teči z različnimi datumi. V primerih podobnih tožnikovemu, je sodna praksa že sprejela stališče, da prične teči zastaranje takrat, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni skrbnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek oziroma ko je v razumnem teku stvari zvedel za podatke, ki z določeno stopnjo verjetnosti napotujejo na obstoj odškodninske odgovornosti določene osebe. Tožnik je glede na v tej pravdni zadevi ugotovljene okoliščine potreboval določen čas, da je raziskoval vse potrebne okoliščine, ki opredeljujejo položaj tožene stranke kot tistega, ki ga je tudi mogoče šteti za povzročitelja škode v smislu 1. odstavka 376. člena ZOR. Dejanske ugotovitve obeh sodišč o teh okoliščinah potrjujejo zaključke, da je tožbo vložil pred izrekom triletnega zastaralnega roka.
Odškodninska odgovornost tožene stranke je objektivna, ker predstavlja pleskarsko delo v etaži objekta v gradnji, kjer se nahaja nezavarovan, samo s stiroporom pokrit jašek, delo v pogojih povečane nevarnosti.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3.URS člen 14, 22.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - načelo enakega varstva pravic - enakost pred zakonom
Res je sicer, da v ZPP ni točno določeno, v katerem delu tožbe mora biti vrednost spornega predmeta navedena (praviloma v uvodu tožbe), vendar pa mora biti iz te navedbe jasno razvidno, da tožnik z njo določa vrednost spornega predmeta.
Z omejitvijo, ki jo ZPP določa za dovoljenost revizije nista kršeni določbi 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije.
V konkretnem primeru bo moral prvostopni upravni organ v ponovljenem postopku predvsem ugotoviti okoliščine pobega iz izgnanstva v Srbiji ter kdaj je tožnik z družino prišel v Slovenijo (v Ljubljano in kasneje v Gorico), saj so navedene okoliščine pomembne za opredelitev oziroma ločitev tožnikovega statusa ŽVN - izgnanca od statusa ŽVN - begunca, česar v prvotnem upravnem postopku prvostopni organ ni ugotavljal. V postopku je treba dokazati, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem.
dovoljenost revizije - zastopanje po pooblaščencu - revizija, ki jo vloži stranka sama
V tretjem odstavku 86. člena ZPP je predpisano, kako lahko stranka vloži izredno pravno sredstvo: pravdna dejanja v revizijskem postopku lahko stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
Izdano lokacijsko dovoljenje je podlaga za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Podatki zemljiškega katastra so podlaga za določanje kulture zemljišča, če se ne dokaže nasprotno.
povrnitev negmotne škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt očeta - višina denarne odškodnine
Čustvena prizadetost nekaj let mlajšega otroka v primerjavi z njegovimi brati in sestrami ne utemeljuje razlike v odmeri denarne odškodnine za njegove duševne bolečine.
Mednarodni tovorni list ne more nadomestiti listine državnega organa, katere izdaja je predvidena v carinskem postopku, še posebej takrat ne, ko gre za oprostitev plačila carinskih dajatev.
denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - ravnanje pooblaščenca
Pritožnica bi morala in smela svoje nezadovoljstvo s sodbo sodišča prve stopnje uveljavljati s pravnimi razlogi, torej z uveljavljanjem zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ne pa z žaljivimi vrednostnimi ocenami.
ZStav člen 1, 1/1.URS člen 77. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah člen 8. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 22. Evropska socialna listina člen 6, 6/4.ZPP člen 380, 380/2.
kolektivni delovni spor - pravica do stavke - dovoljenost stavke
Prvi odstavek 1. člena Zakona o stavki vsebuje splošno določbo o dopustnosti stavke, ki je zakonita v primeru, če gre za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, da stavka za uresničitev posamičnih pravic in obveznosti delavcev ni dovoljena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Po določilih 3. odstavka 67. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca, oziroma po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. S tem, ko sodišče ni upoštevalo, da bi bilo treba pred presojo, ali so nekatere disciplinske kršitve zastarale ali ne, ugotoviti, kdaj je pristojni organ tožene stranke zvedel za kršitev in storilca, je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
prenehanje delovnega razmerja - delo v tujini - odpoklic delavca z dela v tujini - rok za vrnitev na delo v matično podjetje
Delavec, razporejen na delo v tujino, ima v splošnem aktu obveznost, da se v primeru odpoklica nemudoma vrne v matično podjetje.
Ker izpolnitveni čas vrnitve ni določen (z dnevi, meseci), ga je potrebno razlagati iz kavze, bolj namena in narave določene obveznosti, kakor tudi iz drugih okoliščin.
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/1-2.
prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - tujec prepoved opravljanja dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Zoper odločitev sodišča o predlogu za obnovo postopka so dovoljena redna in izredna pravna sredstva. Sodišče druge stopnje ima pri odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za obnovo postopka enake pristojnosti kot v drugih primerih odločanja o pritožbah. Revizija je v obnovitvenem postopku še bolj omejena kot v drugih postopkih, saj je za preizkus dejansko odprto le vprašanje pravilne uporabe določb 421. člena ZPP (1977).
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 70, 70/1, 70/1-2.
prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - tujec - prepoved opravljanja dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
status žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Za izpolnjevanje statusa žrtve vojnega nasilja osebe, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi oz. prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN, zadostuje že dejstvo, da sta starša pobegnila pred prisilno izselitvijo in se nista mogla do konca druge svetovne vojne vrniti na območje, od koder sta pobegnila.
ZZVO člen 8, 10, 10/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - tujec - z zakonom prepovedano opravljanje določenega dela - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo - pa zakon ne določa dneva prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.