ZPP, ki omogoča razpolaganje pravdnih strank med postopkom, predvideva umik pravnega sredstva. V drugem odstavku 334. člena ZPP je izrecno predvidena možnost umika pritožbe kot rednega pravnega sredstva, vse dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker se to določilo zakona v zvezi s 383. člena ZPP in 391. člena ZPP uporablja tudi za umik revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti in ker Vrhovno sodišče Republike Slovenije o zahtevi za varstvo zakonitosti do dneva umika še ni odločilo, je sodišče ugotovilo razpolaganje Državnega tožilstva Republike Slovenije in o zadevi vsebinsko ni odločalo.
ZZVN status taboriščnika omejuje le na osebe, ki so bile poslane v nemška koncentracijska taborišča, v italijanska koncentracijska taborišča Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, hrvaška - ustaška taborišča Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarsko taborišče Sarvar.
ZOZ člen 5, 5/1-1, 18, 43, 43/1.ZOR člen 154, 154/2, 200, 203.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - sodelovanje v Teritorialni obrambi (TO) - vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
V času škodnega dogodka in nastanka škode je veljal Zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91 - ZOZ). Ta je v 5. členu določal, da državljani v skladu z ustavo uresničujejo vojaško dolžnost, ki jo izvršujejo v oboroženih silah, v določenih sestavih organov za notranje zadeve in v enotah za zveze republike in občin (prva točka prvega odstavka 5. člena ZOZ). Tožnik se je poškodoval kot pripadnik teritorialne obrambe (tedaj kot pripadnik oboroženih sil), ki je oblika organiziranja in pripravljanja državljanov za oborožen boj v neposredni vojni nevarnosti in v vojni (prvi odstavek 43. člena ZOZ). Pripadniku oboroženih sil (kar je tožnik bil v času škodnega dogodka in nastanka škode), pa je država priznala pravico do povračila tiste škode, ki jo utrpi pri izvrševanju nalog v oboroženih silah (18. člen ZOZ).
ZDen člen 5.ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65. ODZ paragraf 869, 870, 871.
denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - oporoka
Z določbo 5. člena ZDen so zajete vse vrste pravnih poslov, ki so bili podlaga za prehod stvari ali premoženja v državno last. Ti pravni posli so lahko odplačni (na primer prodaja, menjava) ali neodplačni (darilo), med živimi ali za primer smrti (torej tudi oporoka). Vprašanje sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika državne oblasti je treba pojmovati širše, kot je veljalo po pravnih pravilih paragrafov 869 do 871 ODZ oziroma kot velja po 60. do 65. členu ZOR.
Namen denacionalizacije je v popravi nekaterih krivic, ki so se zgodile v preteklem revolucionarnem obdobju in v vrnitvi premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, o nacionalizaciji, o zaplembah in z drugimi predpisi, ali je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, do katerega je prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnikov oblasti. Ker je zakonodajalec izhajal iz tega, da je bilo v določenem časovnem obdobju podržavljeno premoženje na podlagi predpisov in odločb državnih organov, ki niso bili zakoniti, ali na podlagi pravnih poslov, ki so bili sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače, je treba po sedanjih civilizacijskih standardih v konkretnih primerih presoditi, če je prišlo do podržavljenja premoženja na zatrjevani podlagi ali ne.
povrnitev škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine - prosti preudarek
Odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ni mogoče upoštevati kot zmnožek in seštevek prejetih prejemkov za obdobje nekaj let, marveč je treba po prostem preudarku upoštevati invalidnino, ki jo je tožnik prejel in ki jo bo prejemal, kot eno izmed okoliščin primera, ki vplivajo na pravično odškodnino za navedeno obliko škode. Pri tem pa je zmotno ocenilo, da je treba prisojeni znesek pred sodiščem prve stopnje znižati kar za 2,000.000,00 SIT. Ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi, v katerih je oškodovanec prav tako prejemal invalidnino in jo je sodišče upoštevalo po prostem preudarku, je bila prisojena odškodnina za duševne bolečine za zmanjšanje življenjske aktivnosti v zneskih okrog 8,000.000,00 SIT, in to je revizijsko sodišče tudi priznalo.
Kmetijsko zemljišče je ne glede na pravno podlago podržavljenja, nacionalizirano kot kmetijsko, če v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje ni bilo predvideno za zazidavo, namembnost pa mu tudi s predpisom, ki je bil podlaga za nacionalizacijo, ni bila spremenjena.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.URS člen 15, 15/3, 51.
začasna odredba - pogoji - obstoj težko popravljive škode - obvezno preventivno cepljenje otrok
Ker obstoj konkretne nevarnosti, ki bi nastala zaradi obveznega preventivnega cepljenja, ni izkazan, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Obvezno preventivno cepljenje kot zdravljenje pred nalezljivimi boleznimi temelji na določbi 3. odstavka 15. člena URS.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - rok za odločitev o podaljšanju pripora
Ker se po vložitvi obtožnice pripor odpravi le s sklepom senata po zaslišanju državnega tožilca, če postopek teče na njegovo zahtevo, ni podlage za stališče, da pripor preneha že zaradi tega, ker sodišče ni opravilo preizkusa in izdalo sklepa o podaljšanju pripora v roku, predpisanem v 2. odstavku 207. člena ZKP.
Potrdilo občinskega upravnega organa o tem, da je pred prodajo kmetijskega zemljišča določenemu kupcu bila upoštevana določba 27. člena ZKZ, nima značaja dovoljenja ali drugega pravnega akta v smislu 2. odstavka 8. člena ZDPN.
ZPP (1977) člen 13, 354, 354/2-7.ZD člen 28, 28/5, 35, 46.
glavna obravnava - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvajanje dokazov - sprememba senata - prikrajšanje nujnega deleža - vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril
Senat z zadevo seznani ne samo med glavno obravnavo, ampak sme in mora izvedene dokaze preučiti tudi med posvetovanjem o odločitvi o zahtevku. Tako torej ni pomembna dolžina glavne obravnave v minutah, pomembna je njena koncentracija, pomembno je upoštevati navedbe in predloge obeh pravdnih strank, pomembno je dokazni postopek izvesti na predpisan način, ki je lahko tudi samo prečitanje izpovedb prič in izvedencev.
Kadar je prikrajšan nujni delež, se vračajo darila (35. člen Zakona o dedovanju) do dopolnitve velikosti nujnega dednega deleža.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga
Okrožni državni tožilec je na glavni obravnavi, na katero obdolženca nista prišla, spremenil obtožni predlog, spremembe pa so bile nato vnešene tudi v izrek obsodilne sodbe. S takimi spremembami obsojenca nista bila seznanjena in v zvezi s spremembami nista podala zagovorov, zato niso bili podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolžencev iz 1.odstavka 442. člena ZKP.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nujni dediči - pravda ob pogojih za obnovo postopka - uvedba dedovanja - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju
Dedič, ki v zapuščinskem postopku ni nasprotoval, da določena nepremičnina sodi v zapuščino, in ki tudi ni nasprotoval odločitvi zapuščinskega sodišča, da je sam pridobil solastninsko pravico na tej nepremičnini kot oporočni dedič, ostala dva udeleženca zapuščinskega postopka pa kot nujna dediča, lahko v pravdi uveljavlja solastninsko pravico na drugi pravni podlagi le, če obstajajo razlogi za obnovo postopka (224. člen ZD).
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - sklep o podaljšanju pripora
Pri preizkusu po 2. odstavku 207. člena ZKP sodišče ne preverja le pripornih razlogov, ampak preverja obstoj vseh razlogov za podaljšanje pripora. Čeprav ugotovi, da se okoliščine glede njihovega obstoja niso spremenile, mora te okoliščine v razlogih sklepa o podaljšanju pripora določno našteti. Posplošeno sklicevanje na razloge, navedene v prejšnjih sklepih, ne zadostuje.
Sklep o podaljšanju pripora v obrazložitvi vsebuje razloge o obstoju realne nevarnosti, da bi obtoženec, ki je obtožen kaznivega dejanja po 2.odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, na prostosti nadaljeval s takimi kaznivimi dejanji, s tem ko je navedeno, da to potrjujejo teža kaznivega dejanja, ki se kaže v dobri organiziranosti soobtožencev in količini mamila, okoliščina, da obtoženec nima zaposlitve ter da je očitano kaznivo dejanje, ki predstavlja nevarnost za druge ljudi, storil z namenom zaslužka.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Za tožnika, ki je bil ob nesreči star 54 let, po poklicu pa je električar in je opravljal delo gospodarja, so vse te posledice nesreče zagotovo omejevalne in predstavljajo znižanje kvalitete življenja. Vendar je treba te posledice objektivizirati - primerjati s sodno prakso, kako je odmerila odškodnino oškodovancem s podobnimi posledicami po poškodbah. Ta primerjava pokaže, da je odmerjena odškodnina primerna in ne odstopa od siceršnjih odškodnin v primerljivih primerih.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z razlago, da ni storil očitanih kaznivih dejanj, obtoženec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Ker zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, je ta postala pravnomočna 23.2.1999. Obsojenec je zoper njo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti šele 7.4.2000, to je po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče RS kot prepozno zavrglo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Porazdelitev krivde in z njo odgovornosti za nastalo škodo je po oceni revizijskega sodišča pravilna. Premik, ki ga je opravila zavarovanka tožene stranke, je bil zelo huda kršitev pravil varne vožnje in je v tem njenem ravnanju primarni razlog za nastanek nesreče. Glede na prometno signalizacijo ni bilo pričakovati, da bo zavarovanka tožene stranke zavila v levo in da pred tem ne bo opazila vozila, ki jo je prehitevalo, čeprav tudi nepravilno oziroma nedovoljeno.
Za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov je možno upoštevati le predloge, vložene do 7.6.1993. Ta rok, določen v 11. členu ZLPP, je materialni rok in ne procesni rok v zvezi z ZUP, zato zamuda materialnega roka pomeni izgubo pravice. Po poteku tega roka zato ni možno razširjati zahtevka na podlagi 130. člena ZUP.