ZZVN status taboriščnika omejuje le na osebe, ki so bile poslane v nemška koncentracijska taborišča, v italijanska koncentracijska taborišča Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, hrvaška - ustaška taborišča Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarsko taborišče Sarvar.
ZOZ člen 5, 5/1-1, 18, 43, 43/1.ZOR člen 154, 154/2, 200, 203.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - sodelovanje v Teritorialni obrambi (TO) - vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
V času škodnega dogodka in nastanka škode je veljal Zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91 - ZOZ). Ta je v 5. členu določal, da državljani v skladu z ustavo uresničujejo vojaško dolžnost, ki jo izvršujejo v oboroženih silah, v določenih sestavih organov za notranje zadeve in v enotah za zveze republike in občin (prva točka prvega odstavka 5. člena ZOZ). Tožnik se je poškodoval kot pripadnik teritorialne obrambe (tedaj kot pripadnik oboroženih sil), ki je oblika organiziranja in pripravljanja državljanov za oborožen boj v neposredni vojni nevarnosti in v vojni (prvi odstavek 43. člena ZOZ). Pripadniku oboroženih sil (kar je tožnik bil v času škodnega dogodka in nastanka škode), pa je država priznala pravico do povračila tiste škode, ki jo utrpi pri izvrševanju nalog v oboroženih silah (18. člen ZOZ).
ZDen člen 5.ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65. ODZ paragraf 869, 870, 871.
denacionalizacija - napake volje - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - oporoka
Z določbo 5. člena ZDen so zajete vse vrste pravnih poslov, ki so bili podlaga za prehod stvari ali premoženja v državno last. Ti pravni posli so lahko odplačni (na primer prodaja, menjava) ali neodplačni (darilo), med živimi ali za primer smrti (torej tudi oporoka). Vprašanje sile, grožnje ali zvijače državnega organa ali predstavnika državne oblasti je treba pojmovati širše, kot je veljalo po pravnih pravilih paragrafov 869 do 871 ODZ oziroma kot velja po 60. do 65. členu ZOR.
Namen denacionalizacije je v popravi nekaterih krivic, ki so se zgodile v preteklem revolucionarnem obdobju in v vrnitvi premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, o nacionalizaciji, o zaplembah in z drugimi predpisi, ali je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, do katerega je prišlo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnikov oblasti. Ker je zakonodajalec izhajal iz tega, da je bilo v določenem časovnem obdobju podržavljeno premoženje na podlagi predpisov in odločb državnih organov, ki niso bili zakoniti, ali na podlagi pravnih poslov, ki so bili sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače, je treba po sedanjih civilizacijskih standardih v konkretnih primerih presoditi, če je prišlo do podržavljenja premoženja na zatrjevani podlagi ali ne.
avtorsko pravo - soavtorstvo - združeno avtorsko delo - likovna oprema učbenika - založniška pogodba - prednostna pravica sklenitve pogodbe
Za soavtorstvo gre tedaj ko je avtorsko delo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb in je nedeljiva celota. Pri združenem delu pa gre za deljivo delo, nastalo brez skupnega ustvarjalnega sodelovanja. V tem primeru ima vsak avtor avtorsko pravico na svojem delu.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
priznanje azila
Zaradi raziskave stanja v tožnikovem matičnem kraju in ugotovitve, da ni podlage za tožnikov občutek ogroženosti in strah pred preganjanjem, je neutemeljen očitek, da tožnika upravni organ ni individualno obravnaval.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazovanje neposredne izpostavljenosti nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom okupatorja
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje pred pobegom. Splošne okoliščine vojne s posledicami, ki osebe niso neposredno ogrožale, še ne morejo biti podlaga za priznanje tega statusa.
priznanje statusa in pravic osebe, rojene v begunstvu
Tožnik ni izkazal neposrednega vojnega nasilja nad svojimi starši pred selitvijo v Bosno in tudi ne, da so v času, ko se je rodil, zoper starše trajali prisilni ukrepi ali nasilna dejanja okupatorja v smislu ZZVN.
Ker zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, je ta postala pravnomočna 23.2.1999. Obsojenec je zoper njo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti šele 7.4.2000, to je po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, zato jo je Vrhovno sodišče RS kot prepozno zavrglo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Porazdelitev krivde in z njo odgovornosti za nastalo škodo je po oceni revizijskega sodišča pravilna. Premik, ki ga je opravila zavarovanka tožene stranke, je bil zelo huda kršitev pravil varne vožnje in je v tem njenem ravnanju primarni razlog za nastanek nesreče. Glede na prometno signalizacijo ni bilo pričakovati, da bo zavarovanka tožene stranke zavila v levo in da pred tem ne bo opazila vozila, ki jo je prehitevalo, čeprav tudi nepravilno oziroma nedovoljeno.
ZPP (1977) člen 13, 354, 354/2-7.ZD člen 28, 28/5, 35, 46.
glavna obravnava - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvajanje dokazov - sprememba senata - prikrajšanje nujnega deleža - vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril
Senat z zadevo seznani ne samo med glavno obravnavo, ampak sme in mora izvedene dokaze preučiti tudi med posvetovanjem o odločitvi o zahtevku. Tako torej ni pomembna dolžina glavne obravnave v minutah, pomembna je njena koncentracija, pomembno je upoštevati navedbe in predloge obeh pravdnih strank, pomembno je dokazni postopek izvesti na predpisan način, ki je lahko tudi samo prečitanje izpovedb prič in izvedencev.
Kadar je prikrajšan nujni delež, se vračajo darila (35. člen Zakona o dedovanju) do dopolnitve velikosti nujnega dednega deleža.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga
Okrožni državni tožilec je na glavni obravnavi, na katero obdolženca nista prišla, spremenil obtožni predlog, spremembe pa so bile nato vnešene tudi v izrek obsodilne sodbe. S takimi spremembami obsojenca nista bila seznanjena in v zvezi s spremembami nista podala zagovorov, zato niso bili podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolžencev iz 1.odstavka 442. člena ZKP.
Potrdilo občinskega upravnega organa o tem, da je pred prodajo kmetijskega zemljišča določenemu kupcu bila upoštevana določba 27. člena ZKZ, nima značaja dovoljenja ali drugega pravnega akta v smislu 2. odstavka 8. člena ZDPN.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - rok za odločitev o podaljšanju pripora
Ker se po vložitvi obtožnice pripor odpravi le s sklepom senata po zaslišanju državnega tožilca, če postopek teče na njegovo zahtevo, ni podlage za stališče, da pripor preneha že zaradi tega, ker sodišče ni opravilo preizkusa in izdalo sklepa o podaljšanju pripora v roku, predpisanem v 2. odstavku 207. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z razlago, da ni storil očitanih kaznivih dejanj, obtoženec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Za tožnika, ki je bil ob nesreči star 54 let, po poklicu pa je električar in je opravljal delo gospodarja, so vse te posledice nesreče zagotovo omejevalne in predstavljajo znižanje kvalitete življenja. Vendar je treba te posledice objektivizirati - primerjati s sodno prakso, kako je odmerila odškodnino oškodovancem s podobnimi posledicami po poškodbah. Ta primerjava pokaže, da je odmerjena odškodnina primerna in ne odstopa od siceršnjih odškodnin v primerljivih primerih.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nujni dediči - pravda ob pogojih za obnovo postopka - uvedba dedovanja - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju
Dedič, ki v zapuščinskem postopku ni nasprotoval, da določena nepremičnina sodi v zapuščino, in ki tudi ni nasprotoval odločitvi zapuščinskega sodišča, da je sam pridobil solastninsko pravico na tej nepremičnini kot oporočni dedič, ostala dva udeleženca zapuščinskega postopka pa kot nujna dediča, lahko v pravdi uveljavlja solastninsko pravico na drugi pravni podlagi le, če obstajajo razlogi za obnovo postopka (224. člen ZD).
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - sklep o podaljšanju pripora
Pri preizkusu po 2. odstavku 207. člena ZKP sodišče ne preverja le pripornih razlogov, ampak preverja obstoj vseh razlogov za podaljšanje pripora. Čeprav ugotovi, da se okoliščine glede njihovega obstoja niso spremenile, mora te okoliščine v razlogih sklepa o podaljšanju pripora določno našteti. Posplošeno sklicevanje na razloge, navedene v prejšnjih sklepih, ne zadostuje.
Sklep o podaljšanju pripora v obrazložitvi vsebuje razloge o obstoju realne nevarnosti, da bi obtoženec, ki je obtožen kaznivega dejanja po 2.odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, na prostosti nadaljeval s takimi kaznivimi dejanji, s tem ko je navedeno, da to potrjujejo teža kaznivega dejanja, ki se kaže v dobri organiziranosti soobtožencev in količini mamila, okoliščina, da obtoženec nima zaposlitve ter da je očitano kaznivo dejanje, ki predstavlja nevarnost za druge ljudi, storil z namenom zaslužka.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3.URS člen 14, 22.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - načelo enakega varstva pravic - enakost pred zakonom
Res je sicer, da v ZPP ni točno določeno, v katerem delu tožbe mora biti vrednost spornega predmeta navedena (praviloma v uvodu tožbe), vendar pa mora biti iz te navedbe jasno razvidno, da tožnik z njo določa vrednost spornega predmeta.
Z omejitvijo, ki jo ZPP določa za dovoljenost revizije nista kršeni določbi 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije.