sodba - izrek obsodilne sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - načelo proste presoje dokazov - premoženjskopravni zahtevek - nedoločenost oškodovanca v izreku o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v abstraktnem dejanskem stanu, navedenem v izreku obsodilne sodbe, ni navedena izvršitvena oblika kaznivega dejanja, to ne predstavlja kršitve 1. točke 1. odstavka 359. člena ZKP niti kršitve 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Abstraktni dejanski stan namreč ni nujna sestavina izreka obsodilne sodbe.
Če pritožbeno sodišče ni posebej in izrecno odgovorilo na nerelevanten pritožbeni ugovor, se je pa v zvezi s tem sklicevalo na obrazloženo stališče prvostopenjske sodbe, ni kršena določba 1.
odstavka 395. člena ZKP.
V izreku o premoženjskopravnem zahtevku je odločeno, da mora obsojenec plačati dosojeni znesek v korist družbenega kapitala. Ker gre za abstrakten pojem, ki ne pomeni oškodovanca v kazenskopravnem smislu, je izrek neizvršljiv, kar pa ne more biti v škodo obsojenca in ne predstavlja kršitve kazenskega zakona ali postopka.
ZZZDR člen 79, 102, 103, 129.ZPP člen 408, 408/1, 408/3.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - možnosti preživljalca - preiskovalno načelo
Ko se ugotavljajo možnosti staršev za preživljanje, je treba upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva, premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse možnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. V zvezi s slednjim pa je potrebno upoštevati po eni strani možnosti za zaslužek v danem okolju, po drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana tudi obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - deljena krivda
Čeprav sta oba udeleženca trčenja motornih vozil storila kršitev, ker sta vozila preko sredine cestišča, je odgovornost voznika vozila, ki se je pred trčenjem že ustavilo, manjša (2. in 1. odstavek 178. člena ZOR)
ZZVN člen 1, 2. ZZVN-B člen 1, 1/3. ZUS člen 77, 77/3.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - kršitev pravil postopka - odločanje na podlagi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče lahko samo odloči o stvari, kadar ima za to zanesljivo podlago v upravnih spisih.
začasna odredba - pogoji - neizvršljivost sklepa o privatizaciji v upravnem postopku
Ker se sklep o privatizaciji ne izvršuje po ZUP, tudi odložitev izvršbe ni možna in zato ni možna izdaja začasne odredbe po 1.
odstavku 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Začasna odredba se po navedenih določbah lahko izda le, ko tožniku grozi prisilna izvršitev upravnega akta.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - uporaba materialnega zakona, veljavnega v času odločanja - otrok, rojen staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Materialni zakon je bil zmotno uporabljen, če so bili pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ugotovljeni samo z uporabo ZZVN, ne pa tudi z novelo ZZVN-B, ki je v času odločanja že veljala.
Tožeča stranka se je v postopku ustanavljanja tožene stranke s pristopno izjavo zavezala, da bo v njen ustanovni sklad vplačala 4.000 delnic po 500 DEM. Vsebina te izjave je zato predvsem v zavezi tožeče stranke, da bo vplačala delnice, saj je bilo takrat najpomembnejše, da se pravočasno zbere kapital za ustanovitev tožene stranke. V tem smislu je zato treba prvenstveno razumeti tudi tisto točko pristopne izjave, ki govori o njeni nepreklicnosti in iztožljivosti. Šele na podlagi vplačila delnic bi tožeča stranka zato lahko zahtevala njihovo izročitev ali pa odškodnino, če bi ji tožena stranka vplačilo delnic res onemogočila.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.URS člen 15, 15/3, 51.
začasna odredba - pogoji - obstoj težko popravljive škode - obvezno preventivno cepljenje otrok
Ker obstoj konkretne nevarnosti, ki bi nastala zaradi obveznega preventivnega cepljenja, ni izkazan, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Obvezno preventivno cepljenje kot zdravljenje pred nalezljivimi boleznimi temelji na določbi 3. odstavka 15. člena URS.
Kmetijsko zemljišče je ne glede na pravno podlago podržavljenja, nacionalizirano kot kmetijsko, če v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje ni bilo predvideno za zazidavo, namembnost pa mu tudi s predpisom, ki je bil podlaga za nacionalizacijo, ni bila spremenjena.
povrnitev škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine - prosti preudarek
Odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ni mogoče upoštevati kot zmnožek in seštevek prejetih prejemkov za obdobje nekaj let, marveč je treba po prostem preudarku upoštevati invalidnino, ki jo je tožnik prejel in ki jo bo prejemal, kot eno izmed okoliščin primera, ki vplivajo na pravično odškodnino za navedeno obliko škode. Pri tem pa je zmotno ocenilo, da je treba prisojeni znesek pred sodiščem prve stopnje znižati kar za 2,000.000,00 SIT. Ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi, v katerih je oškodovanec prav tako prejemal invalidnino in jo je sodišče upoštevalo po prostem preudarku, je bila prisojena odškodnina za duševne bolečine za zmanjšanje življenjske aktivnosti v zneskih okrog 8,000.000,00 SIT, in to je revizijsko sodišče tudi priznalo.
Med tožnico in toženo stranko je zaradi nesreče z dne 31.3.1991 prišlo do spora in tožeča stranka je vložila tožbo, s katero je sprožila pravdni postopek. V pravdi je bilo sporno vprašanje odgovornosti in višine škode, toda 24.11.1993 sta pravdni stranki sklenili poravnavo, to je pogodbo po 1089. členu ZOR, s katero sta pravdni stranki z vzajemnimi popustitvami prekinili spor oziroma odpravili negotovost, tako da sta določili vzajemne pravice in obveznosti in jih izpolnili. Tožena stranka je nakazala znesek, za katerega sta se sporazumeli in s tem je bila škoda v celoti likvidirana.
priznanje statusa in pravic - izgnanec - minimalen čas trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja
Statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanca ne more pridobiti oseba, za katero je ugotovljeno, da prisilni ukrep ali nasilno dejanje, ki mu je bila izpostavljena, ni trajalo neprekinjeno tri mesece.
Za presojo novih dejstev in dokazov, ki jih stranka ni navajala v postopku pred izdajo akta, mora stranka izhajati, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta.
podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - škoda povzročena v pretepu - silobran - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka
Ocena izvedenih dokazov v sodbah sodišča prve in druge stopnje je obsežno in logično pojasnjena in iz nje jasno izhaja, da sta bili družini pravdnih strank medsebojno udeleženi v številnih sporih in da je toženec namerno napadel tožnika ter ga telesno poškodoval. Da ga je udaril s kolom, sta sodišči ugotovili predvsem iz dejstva, da so policisti v toženčevi delavnici našli palico, na kateri so bili lasje. Ali se imenuje lesen kol ali bukova palica ni relevantno, bistveno je, da je to sredstvo tudi po mnenju obeh izvedencev lahko povzročilo poškodbe. Revizijski očitek izvedencema, češ da nista ugotavljala tožnikove vinjenosti pa ni utemeljen, ker za to nista imela medicinske podlage, drugih dokazov (razen izpovedi njegove matere v kazenskem postopku) v zvezi s trditvijo, da je bil tožnik vinjen, pa toženec ni predlagal. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sta sodišči pravilno uporabili splošna načela o odgovornosti, konkretno 1. odstavek 154. člena ZOR.
civilni invalidi vojne - podatki iz matične knjige umrlih
Podatki matične knjige umrlih so podatki o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca; po določbi 3. odstavka 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) je zato uradna oseba, ki vodi postopek, dolžna ugotoviti pravno pomembna dejstva iz te matične knjige, ne glede na to, ali je stranka opozorila na ta dejstva v postopku pred izdajo odločbe.
preživnina - prenehanje izvenzakonske skupnosti - datum prenehanja izvenzakonske skupnosti - uveljavljanje pravice do preživnine
Ko gre za razdor izvezakonske skupnosti in ko katera od strank uveljavlja pravice, ki ji gredo po ZZZDR, je treba v postopku šele ugotoviti obstoj in prenehanje izvenzakonske skupnosti. Zato uveljavljanja pravice do preživnine praviloma ni mogoče vezati na datum razdora skupnosti, zlasti, če je ta datum ugotovljen šele naknadno.
Določbe 3. in 4. odstavka 121. člena ZVojI, ki določajo pogoje za meritorno obravnavanje zahteve za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, vložene po določbah ZVojI, so prisilne narave in jih morajo organi, ki v postopku odločajo, upoštevati po uradni dolžnosti.
Utemeljena je ugotovitev prvostopnega sodišča, da je stališče tožene stranke, da podatek iz vpisnice na gimnazijo ne zadošča za ugotovitev trajanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja, pravilno. Prav tako je tožena stranka upravičeno pozvala prvostopni organ k dopolnitvi dokaznega postopka, v katerem se naj ugotovi, kdaj se je tožnik dejansko vrnil iz Srbije v Ljubljano.
ZPP, ki omogoča razpolaganje pravdnih strank med postopkom, predvideva umik pravnega sredstva. V drugem odstavku 334. člena ZPP je izrecno predvidena možnost umika pritožbe kot rednega pravnega sredstva, vse dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker se to določilo zakona v zvezi s 383. člena ZPP in 391. člena ZPP uporablja tudi za umik revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti in ker Vrhovno sodišče Republike Slovenije o zahtevi za varstvo zakonitosti do dneva umika še ni odločilo, je sodišče ugotovilo razpolaganje Državnega tožilstva Republike Slovenije in o zadevi vsebinsko ni odločalo.