dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - pobotni ugovor - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega predmeta v konkretnem primeru znaša 140.071,09 EUR. K temu znesku ni mogoče prišteti vrednostni pobotnega ugovora, ki ga je uveljavljala tožena stranka. Pobotni ugovor glede vprašanja dovoljenosti revizije deli procesno usodo tožbenega zahtevka. Ker izpodbijani del ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena.
dopuščena revizija - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Tožena stranka je zatrjevala obstoj sporazuma, s katerim ji je bil zagotovljen popust. Predložila je sporazum, na katerem je bil tudi tožnikov podpis. S tem je dokazno breme glede zatrjevane nepristnosti podpisa prevalila na tožnika, ki pristnost podpisa izpodbija. On je tako tisti, ki bi moral dokazati, da podpis na sporazumu ni njegov, saj je tožena stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že s predložitvijo sporazuma, ki je podpisan s strani obeh pravdnih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002605
ZGD člen 246, 246/1, 258, 258/2, 258/3. ZOR člen 172, 172/1.
povrnitev premoženjske škode - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - odgovornost članov uprave - lastne delnice - pridobitev lastnih delnic - ničnost - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - pobot - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve - pobotni ugovor iz naslova odškodnine - zavrženje revizije
Inštitut odškodninske odgovornosti pravne osebe je umeščen v sistem civilne nepogodbene odškodninske odgovornosti ter se zanj uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, zlasti inštitut odškodninske odgovornosti za ravnanje drugega. Pri odškodninski odgovornosti članov uprave gre namreč za odškodninsko odgovornost v notranjem razmerju (v katerem člani uprave odgovarjajo družbi), za katero se uporabljajo posebna pravila korporacijskega prava (258. člen ZGD), medtem ko gre pri v pobot uveljavljani škodi, ki naj bi nastala zaradi ravnanj tožeče stranke po nezakoniti pridobitvi lastnih delnic, za škodo v zunanjem razmerju (v katerem družba odgovarja tretjim), kar posebej urejajo pravila obligacijskega prava (172. člen takrat veljavnega ZOR). Ravnanja organov pravne osebe so namreč dejanja same pravne osebe.
Ker je 172. člen ZOR določal le posebne predpostavka, na katerih temelji odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo je povzročil njen organ, se ostale predpostavke, na katere je takratni zakon vezal nastanek odškodninske odgovornosti, presojajo po splošnih načelih, kar pomeni, da je do povračila škode upravičen tisti, ki mu je škoda nastala.
Pobotni ugovor je ugovor materialnega prava, ki se nanaša utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer pravozatorni ugovor (ugovor ugasle pravice). To pomeni, da je pravica do plačila sicer nastala, da pa je lahko zaradi zatornega dejstva (pobota) ugasnila, zaradi česar (posledično) se tožbeni zahtevek (kot neutemeljen) zavrne.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 119.412,11 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - dokazno breme - pravica do izjave v postopku - prekluzija - priznanje dejstev - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Priznanje dejstev se nanaša na navedbe stranke in ne na njeno zaslišanje. Če stranka, ki je v dokaznem postopku zaslišana, svojih navedb ne potrdi oziroma izpove drugače, to lahko pomeni kvečjemu, da dejstev, ki jih je zatrjevala, ni dokazala. Vendar pa vprašanje, ali je določeno dejstvo dokazano, sodi v dokazno oceno, ta pa v sfero dejanskega stanja, ki ga v reviziji ni več mogoče uspešno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 166. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZS člen 114.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - prekinitev postopka - izvršna na nepremičnine - kraj v katerem leži nepremičnina - stečaj dolžnika
Prekinitev postopka ni ovira za odločitev v sporu o pristojnosti, v katerem gre za reševanje vprašanja izvedbe postopka, ki v ničemer ne prizadene pravice strank do izjave, varstvu katere so pravila ZPP o prekinitvi postopka v prvi vrsti namenjena.
Dolžnikova nepremičnina, ki je kot prva navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Izola, ki je v skladu s 13. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin spadala v območje občine Izola oziroma v območje sodnega okraja Izola in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu (114. člen Zakona o sodiščih - ZS pred novelo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena novele ZS-H).
ZMZ člen 16b, 16b/1-7, 17, 17/2. Direktive 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 77.
mednarodna zaščita - združevanje družine - že priznana subsidiarna zaščita - mladoletna oseba - dokazno breme - listinski dokaz o sorodstvenem razmerju - dokazna ocena ni ustrezno obrazložena - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka dokumentu, ki ga je predložil tožnik, ni priznala posebne dokazne vrednosti. To je njena dokazna ocena. Vendar bi po presoji Vrhovnega sodišča morala v svoji odločbi jasneje obrazložiti, zakaj spornemu dokumentu ne priznava posebne dokazne vrednosti, še posebej ob upoštevanju drugega odstavka 11. člena Direktive 2003/86/ES in dejstvu, da na osebnem razgovoru ni zaznala kakšnih nekonsistentnosti v tožnikovih izjavah, oziroma teh v izpodbijani odločbi ni navajala.
Iz izpodbijane odločbe tožene stranke tudi ni razvidno, kaj je tožena stranka z vabilom na (drugi) osebni razgovor s tožnikom glede dokumenta sploh hotela razčistiti. Po presoji Vrhovnega sodišča bi morala, glede na to, da je dokument ocenila kot sporen in da se tožnik na vabilo za osebni razgovor ni odzval, v svoji odločbi razloge (in potrebo) za dodatni razgovor s tožnikom posebej obrazložiti, česar pa ni storila.
ZDen člen 6, 6/2, 67, 67/3, 78. ZZZDR člen 196, 211. ZUP (1986) člen 114.
dovoljena revizija - povračilo stroškov denacionalizacijskega postopka - nagrada skrbnika za poseben primer - stroški upravičenega vlagatelja
Glede stroškov, ki jih revidentka uveljavlja, je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da gre za stroške, ki jih je imela revidentka kot vlagateljica v denacionalizacijskem postopku, torej sploh ne gre za stroške zaradi opravljanja skrbniških dolžnosti.
Revidentka torej ni upravičena vlagateljica zahteve za izplačilo nagrade, ki jo predvideva določba 196. člena ZZZDR.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 6, 6/3. ZUS-1 člen 79.
sodna taksa za tožbo - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka - ugoditev pritožbi - plačilo z referenco - fotokopija potrdila o plačilu sodne takse
Ker iz fotokopije potrdila o plačilu izhaja, da je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic, ki sta bila določena v plačilnem nalogu z dne 7. 7. 2014 (glede na te podatke torej pravočasno in pravilno), sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da tožeča stranka sodne takse ni plačala, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti.
ZUS-1 člen 25, 25/3, 27, 27/1-2, 27/3, 36, 36/1-8, 40, 64, 64/1-3, 75, 75/1-1, 77. ZUP člen 129, 129/1-4. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 14, 14/2.
zavrženje tožbe - pritožba - stroški ugovora zoper informativni izračun - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - litispendenca
V 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. To določbo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu uporabilo zmotno. Za položaj, da je „o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba“ gre namreč le takrat, kadar je sodišče že presodilo utemeljenost tožbe iste stranke zoper isti akt uprave, pa se enaka tožba iste stranke zoper isti upravni akt ponovno predloži v presojo sodišču prve stopnje, ne pa takrat, ko gre za presojo utemeljenosti dveh tožb iste stranke zoper dva različna akta uprave, s katerima je bilo odločeno o isti zadevi iste stranke (v tem primeru stroškov postopka v zvezi z informativnim izračunom tožničine dohodnine za leto 2011).
zahteva za varstvo zakonitosti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - notarski zapis - poprava notarskega zapisa - predmet pogodbe - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo -
Notarski zapis, ki vsebuje pogodbo o dosmrtnem preživljanju in zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe, v korist preživljalca, pa so v njem posamezne nepremičnine prečrtane, po presoji Vrhovnega sodišča ustreza pogojem listine, ki je veljavna podlaga za vknjižbo po 2. točki prvega odstavka 148. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pri nepremičninah, ki niso prečrtane (34. člen ZN).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodnice tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s sodelavko – zakonito zastopnico upnika, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – gospodarska družba kot upravičenka - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentkino vprašanje (ali je po določbah ZBPP gospodarska družba lahko upravičenka do brezplačne pravne pomoči) ni pomembno pravno vprašanje, ker je do tega vprašanja Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, od katerega pa izpodbijana sodba ne odstopa. Ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 77, 95, 141, 141/2, 267, 267/4. ZUS-1 člen 71, 71/2. ZGD-1 člen 73.
dovoljena revizija - davki - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - dokazovanje - zaslišanje prič - posojilna pogodba - instrukcijski rok - rok za izdajo odmerne odločbe - sklicevanje na obrazložitev davčnega organa - revizija kot samostojno pravno sredstvo - obnova postopka - obresti
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih premoženjski viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni.
Rok za izdajo odmerne odločbe, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je instrukcijske in ne prekluzivne narave.
Sodišče prve stopnje s tem, ko se je sklicevalo na obrazložitev davčnega organa in ni še dodatno zaslišalo prič, ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, saj je na podlagi drugih izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da ni mogoče izključiti dvoma v resničnost posojilnih razmerij.
Revizija je samostojno (izredno) pravno sredstvo, s posebnim in omejenim obsegom izpodbijanja. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti in samo do teh argumentov se je Vrhovno sodišče tudi dolžno opredeliti.
ZUP člen 43, 43/4, 229, 229/1, 246, 246/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija - ukinitev statusa javnega dobra – ukinitev kategorizacije javne poti – pravni interes uporabnikov poti - omogočen dostop do javnega cestnega omrežja - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravni interes za pritožbo - poseg v pravice ali pravne koristi stranke
Pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa so vložile neupravičene osebe, saj izpodbijana odločba ne posega v njihove pravice ali pravne koristi.
Revidenti zaradi ukinitve statusa javnega dobra navedenim nepremičninam (in ukinitve kategorizacije javne poti JP 799256 in dela javne poti JP 799255) niso ostali brez povezave z javno prometno infrastrukturo in nimajo onemogočenega dostopa do javnega cestnega omrežja, na navedenih nepremičninah pa tudi niso pridobili posebne pravice uporabe iz tretjega odstavka Stvarnopravnega zakonika.
OZ člen 171, 179, 185. ZPP člen 254, 254/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vmesna sodba - povrnitev škode - odgovornost - pločnik pred vhodom v stavbo - poškodba pri padcu na pločniku - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornosti - dokazovanje - izvedenec - postavitev drugega izvedenca - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker predlagateljica ni izkazala odstopa od (relevantne) sodne prakse in ker očitanih procesnih kršitev ni verjetno izkazala, pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/1-1, 370/1-3, 371, 378. ZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - dohodek zakonca - delo zakonca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava mora stranka uveljavljati obrazloženo, saj Vrhovno sodišče nanj ne pazi po uradni dolžnosti.
V 8. točki obrazložitve je pritožbeno sodišče pritrdilo sodišču prve stopnje, da so osebni dohodki sicer res praktično edina trdna materialna osnova za izračun deležev, da pa je konstitutivni element skupnega premoženja delo v katerikoli pojavni obliki, ki ga pogosto ni mogoče vrednotiti po tržnih merilih, na primer delo v zvezi z zadovoljevanjem potreb družine - posebno skrb za otroke. Deleži na skupnem premoženju pravdnih strank niso določeni le glede na razmerje osebnih dohodkov obeh nekdanjih zakoncev: pomembno so na odločitev vplivale tudi ugotovitve o izključno toženkini skrbi za skupno hčer A., ki je zaradi hudih poškodb v zgodnjem otroštvu potrebovala bistveno več nege, pomoči in nadzora in o njeni skrbi za gospodinjstvo, vse najprej ob zaposlitvi, nato pa ob ukvarjanju s podjetništvom.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine
Revizijsko sodišče ocenjuje, da odmerjena odškodnina ni primerljiva z odškodninami za škodo v podobnih primerih in kot taka ne ustreza načelu objektivne pogojenosti, ki ga morajo sodišča zasledovati pri odmerjanju odškodnine.
Izjema iz tretjega odstavka 823. člena OZ agentu zagotavlja provizijo tudi brez njegovega posredovanja, ko je s pogodbo omejen teritorialno ali personalno. Razlog te izjeme je agentova omejitev, njen namen pa preprečiti, da bi naročitelj brez odmene žel koristi zastopnikovega prizadevanja. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj. Nasprotno – agentov položaj je bil celo okrepljen, omejen pa je bil naročnik, saj je bil tožnik njegov izključni agent.
V zadevi je odločilna ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je tudi zastopnik kršil agencijsko pogodbo, saj ni več skrbel za naročiteljeve interese, oziroma da druga pogodba ni bila rezultat tožnikovih poslov.
Na zastopniku je dokazno breme, da dokaže okoliščine upravičenosti do provizije, torej v konkretnem primeru, da je tožnik vložil določen trud oziroma prizadevanje za sklenitev pogodbe toženca s B.
Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ). Enako velja tudi obratno: če je pri kakšni deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ).