Pritožbenemu sodišču ni potrebno ponavljati argumentov prvostopenjske odločbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazloženosti zadosti tudi v primeru, če iz obrazložitve izhaja, da se je s pritožbenimi očitki seznanilo oziroma da jih ni prezrlo.
Ugotovitev ZPIZ-a o preostali delovni zmožnosti tožnik ob dejstvu, da tožnik sebi primernega dela ne najde, ob upoštevanju splošnih načel odškodninskega prava ne sme iti tožniku v škodo.
ZPSto-1 člen 2, 2-18, 11, 11-2, 53, 55. OZ člen 242, 242/3, 242/4, 243, 666, 689, 689/4.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost izvajalca poštnih storitev - prenos poštnih pošiljk - izročitev priporočene pošiljke nepooblaščeni osebi - identifikacija prevzemnika pošiljke - izključitev odgovornosti - posredna škoda - krivda - huda malomarnost - omejitev višine odškodnine - lex specialis - uporaba določb zakona o prevozni pogodbi
V primeru ravnanja izvajalca poštnih storitev s hujšo obliko krivde sklicevanje revidentke na zakonske določbe o omejitvi višine odškodnine iz 55. člena ZPSto-1 ni utemeljeno, ker ZPSto-1 primerov, ko je podana hujša oblika krivde izvajalca poštnih storitev, ne ureja. V konkretnem primeru je tako treba uporabiti določbo OZ-a, ki ureja odgovornost prevoznika pri hujši obliki krivde (4. odst. 689. člen OZ) in so zato vsi revizijski očitki v zvezi z reklamacijo ter posredno škodo pravno nerelevantni.
Pojem osebne vročitve ne pomeni, da je v vseh primerih treba pisanje vročiti prav osebi, ki je stranka v postopku. Na podlagi sedmega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se namreč šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V tem primeru je bilo pisanje vročeno strankinemu tedanjemu pooblaščencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007252
ZKP člen 18, 18/2, 148a, 148a/3, 219a, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 34, 243, 243/1, 243/2, 243/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - izjava osumljenca – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – ponarejanje denarja - poskus
Obramba mora v kasnejših fazah postopka, to je v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu, obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza oziroma njegovo uspešnost, izkazati z višjo stopnjo verjetnosti glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Obsojenec je hotel denar zamenjati v Banki Slovenije, torej ga je izročil kot plačilno sredstvo. Kaznivo dejanje je bilo s tem, ko je obsojeni denar izročil uslužbenki Banke Slovenije, dokončano, ne glede na to, kako je ona v nadaljevanju ravnala.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017250
OZ člen 587, 599. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit
Ko oziroma ker je prejšnja zakupna pogodba z zakupnikom, ki je na zemljiščih postavil objekte in trajne nasade, prenehala, je prišlo do situacije iz 38. člena ZKZ. Ob (novem) sklepanju pogodbe je bilo zato v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZKZ mogoče oddati samo zemljišče skupaj s pripadajočimi trajnimi nasadi in napravami, ki so ob prenehanju prejšnje zakupne pogodbe pripadle toženi stranki. Določba 26. člena ZKZ je kogentni predpis, ki ga s pogodbo ni mogoče obiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - nesreča pri delu - odgovornost države - sodišče kot delodajalec
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da oškodovanka v obravnavani pravdni zadevi uveljavlja odškodninsko odgovornost Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bil njen delodajalec v času škodnega dogodka.
Dejstvo, da sta sodišči v izpodbijanem pravnomočnem sklepu za obdolženega P. enako kot za njegove soobdolžene obrazložili, da na njihovo nevarnost kaže kontinuiteta njihovega delovanja, ne pomeni, da ponovitvena nevarnost za obdolženega P. ni konkretizirana in individualizirana, ampak pomeni zgolj to, da je pri vseh obdolžencih podana enaka okoliščina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017253
ZVKSES člen 1, 1/1, 20, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/3, 23, 29. OZ člen 458. ZPP člen 95, 95/2.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - stvarne napake - skupni prostori - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - upravnik večstanovanjske stavbe - prodajalec kot upravnik - načelo vestnosti in poštenja - aktivna legitimacija
Upoštevaje prvi in tretji odstavek 22. člena ZVKSES ter določbo 29. člena ZVKSES je za odkrivanje in uveljavljanje stvarnih napak na skupnih prostorih stavbe zadolžen upravnik. Za stvarne napake pa po določbah 20. in 23. člena ZVKSES
(kakor tudi po določbah 458. člena OZ) odgovarja prodajalec. Že to zadostuje za
zaključek, da je med toženkinim položajem prodajalke in položajem upravnice ob prevzemu skupnih delov večstanovanjske stavbe podana nedopustna kolizija interesov. Upravnik v razmerju do prodajalca (investitorja) deluje za račun končnih kupcev stanovanj, torej za pravne subjekte z nasprotnimi interesi od prodajalčevih. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da je prodajalkino imenovanje same sebe za upravnico in zlasti naknadna izvedba prevzema skupnih prostorov v nasprotju z namenom določbe 22. člena ZVKSES, pa tudi s samim namenom ZVKSES.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dvakratna prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki ni več v lasti prodajalca - izpolnitev pogodbe o prodaji nepremičnine - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Pogodba bi namreč veljavno nastala in bi prodajalca zavezovala, tudi če sam že v trenutku prodaje ne bi bil lastnik nepremičnine (primerjaj 460. člen ZOR oziroma 440. člen Obligacijskega zakonika).
Vprašanje, ali je toženka dejansko nezmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Izrek sodbe ima podlago v kršitvah Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti ter Uredbe o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino, ki ju je potrebno upoštevati z vsemi spremembami in dopolnitvami, zato ni pritrditi stališču obsojenca, da ne more podati zagovora o kršitvah predpisov, ki ne obstajajo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – odločanje sodišča druge stopnje o priporu - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo
Z začetkom prestajanja izrečene kazni zapora pravnomočno obsojenemu preneha status pripornika in do tedaj veljavni sklepi o priporu prenehajo učinkovati. Ob razveljavitvi sodbe sodišča druge stopnje in vrnitvi zadeve v novo odločanje zoper obtoženca ni več obstajala pravna podlaga za izvrševanje (nepravnomočno) izrečene kazni zapora in bi zato moralo sodišče preizkusiti, ali zoper obtoženca še vedno obstajajo priporni razlogi ter pripor ponovno odrediti, če bi te razloge ugotovilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007289
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 20, 20/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Dejstvo, da je zagovornik zaradi pomote sodnega osebja prejel vabilo na predobravnavni narok, še ne pomeni, da je s tem ponovno pridobil pravico do predlaganja dokazov, ki bi jih mogel in moral predlagati že na predobravnavnem naroku. Kot pravni strokovnjak je vedel, kakšne pravne posledice nastopijo po zaključku predobravnavnega naroka, na katere je bil tudi izrecno poučen.
Pri ogledu v prometni nesreči udeleženega vozila je bilo opravljeno zavarovanje sledov in za to dejanje policija ni potrebovala sodne odredbe.
Policija v času ogleda tudi ni bila še dolžna dati nikakršnega pravnega pouka obsojenemu C., saj ni šlo za zbiranje podatkov od njega kot osumljenca po četrtem odstavku 148. člena ZKP, upoštevaje pri tem, da se je kot voznica v prometni nesreči udeleženega vozila navajala sama obsojena M. R., obsojenega C. pa je policija takrat opredelila kot oškodovanca.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 39. ZPP člen 163, 163/6, 343, 343/4, 352.
začasna odredba - pravni interes - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - radijska frekvenca
Odločitev o začasni odredbi je vezana na odločitev o glavni stvari, zato se stroški postopka pridržijo za končno odločbo.
Ker je tožena stranka med upravnim sporom odpravila negativno odločbo in ugodila vlogi tožeče stranke, ta nima več pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnjeno začasno odredbo, v kateri je postavila isti zahtevek, kot mu je tožena stranka z novo odločbo ugodila.
Ker tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zastopanje - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru znaša 52.007,00 EUR. Ker ta ne dosega praga za direktno revizijo (v gospodarskem sporu), tožeča stranka pa ni izkazala, da bi bila dopuščena, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP).
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Obvezno zastopanje ne velja le tedaj, ko ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Iz revizije je razvidno, da jo vlagajo vsi tožniki, pooblastila pa so priložena le za 1. in 2. tožnico ter za 6. tožnika. Vrhovno sodišče je zato revizijo 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., in 12. tožnika na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.
OZ člen 51, 54. ZJF člen 50. ZJN-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
dopuščena revizija - oblika pogodbe - obličnost - pisna oblika - konvalidacija - postopek javnega naročanja - proračunski porabniki - forma ad valorem - forma ad probationem
Ker gre tudi v primeru Pogodbe za pogodbo, ki jo je na podlagi postopka javnega naročanja sklenil neposredni proračunski uporabnik (tožena stranka), ni razloga, da bi določbo o obličnosti (pisnosti) pogodbe o oddaji javnega naročila (3. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) razlagali drugače kot določbo 50. člena ZJF. Zato tudi za obravnavani primer velja, da je bila obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem.
OZ člen 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
podjemna pogodba - povrnitev škode - škoda podizvajalca - cesija - škoda zaradi cediranja terjatve - prepoved odstopa terjatve - javna naročila odgovornost investitorja
Ob jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti ali dobavitelji blaga, bi se tožena stranka svoje odgovornosti napram tožeči stranki lahko razbremenila le, če bi se pozanimala, ali je terjatev podizvajalca do cedenta poravnana. Šele v primeru pozitivnega odgovora bi bilo neokrnjeno upravičenje tožeče stranke, da sama terja plačilo za opravljeno delo neposredno od naročnika.