določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroki - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi, katere predmet je sporno razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v stikih z materjo nasprotne udeleženke, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZPP člen 2/1, 212, 215, 252. OZ člen 371. ZOR člen 394.
plača - plača in drugi prejemki - denarni nominalizem - odstop od načela denarnega nominalizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec
Sodišče prve stopnje se je z navedbami tožnika glede formulacije vprašanj in pripombami na izvedensko mnenje seznanilo in jih v določeni meri tudi upoštevalo. Po prvem odstavku 252. člena ZPP sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Sodišče ima torej možnost presoje, ali je stranka podala takšna vprašanja oziroma pripombe, ki so bistvena za odločitev oziroma zaradi katerih bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila, ni pa dolžno nekritično slediti predlogom strank.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik dogovora o uporabi valutne klavzule ni dokazal, o obstoju takšnega dogovora pa tudi ni mogoče sklepati zgolj na podlagi plačila tožene stranke v letu 2003. Tudi sodišče druge stopnje je plačilo tožene stranke v letu 2003 štelo za nebistveno, upoštevaje razloge iz odločbe Pdp 804/2010 z dne 22. 11. 2010. Tožnik v potrditev svojih navedb, razen sklicevanja na plačilo tožene stranke v letu 2003, ni ponudil ničesar (212. člen ZPP) in je zato sodišče na podlagi pravila o dokaznem bremenu pravilno presodilo, da tak dogovor ni bil sklenjen (215. člen ZPP).
Tožnikova terjatev predstavlja čisto denarno terjatev in je izvirno nastala v denarni obliki. Tožnikovo prikrajšanje namreč ni bilo v tem, ker ni opravljal dela, pač pa v tem, ker je bil ob dohodek. Zato mu mora tožena stranka plačati le tisto število denarnih enot, za katero je bil prikrajšan. Čistih denarnih obveznosti torej ni mogoče valorizirati. Zato zavzemanje tožnika, da bi bilo potrebno glavnico valorizirati in ugotoviti njeno realno vrednost, nasprotuje načelu denarnega nominalizma in ni utemeljeno. V obravnavanem primeru ni razlogov odstop od tega načela in njegova uporaba ne nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in tudi ne načelu vestnosti in poštenja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – začasna nezmožnost za delo - skrajšan delovni čas - delo s krajšim delovnim časom
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica zmožna za delo v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno. Takšna opredelitev njene zmožnosti za delo ni nujno pomenila njene zmožnosti oziroma nezmožnosti za polovični delovni čas, temveč je bila njena delovna obveznost, upoštevaje navedeno omejitev, odvisna tudi od tedenske razporeditve delovnega časa pri toženi stranki.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Po izvedenih dokazih, med katerimi je sodišče pridobilo tudi mnenje izvedenca ekonomske stroke, je sodišče ugotovilo, da je odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni navidezen. Ker obenem odpoved ni vsebovala prvin diskriminacije, je bila odpoved zakonita in v skladu z 88. členom ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo – nedovoljen dokaz - video nadzor delodajalca - varstvo zasebnosti – varstvo osebnih podatkov
Plačilna lista ne dokazuje, da je bil tožniku dopust odobren, ampak zgolj, kaj je bilo tožniku izplačano.
O posegu v zasebnost oziroma v osebnostno sfero ni mogoče govoriti, če oseba sploh ni objekt nadzora (in tožnik ni bil). Video nadzor je bil v obravnavanem primeru namenjen kontroli javnega prometa in je bil kot tak zakonito sredstvo za ugotavljanje, kateri avtobusi so bili udeleženi v prometu na Avtobusni postaji M. določenega dne (redni in izredni postajni dogodki).
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 156, 156/2. ZUP člen 238, 238/3.
starostna pokojnina – delna pokojnina – delna starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Ker je bila revident ob dokončnosti odločbe z dne 1. 6. 2011 zavarovan v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, mu delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).
ZGD-1 člen 32, 515. ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2, 98, 98/6, 374, 377.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - zakoniti zastopnik - pooblastilo za vložitev revizije - skupno zastopanje
Pooblastilo za vložitev revizije v tem sporu je dne 1. 6. 2014 odvetniku podpisala le F. U. Ob določenem skupnem zastopanju je pooblastilo odvetniku, podpisano le s strani enega zastopnika, neveljavno in ne zavezuje tožene stranke. Zato sodišče ugotavlja, da odvetnik tožene stranke ni bil zakonito pooblaščen za vložitev revizije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik, ki je bil pri toženi stranki sicer zadolžen za vožnjo dostavnega kamiona za dnevni razvoz delavcev, orodja in materiala, je huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je očitno zavestno in namenoma zamolčal, da mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto, čeprav se je moral zavedati, da lahko pride zaradi vožnje službenega kamiona brez vozniškega dovoljenja tudi do začasnega zasega le-tega in je do tega z vsemi posledicami za toženo stranko tudi prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - vabilo na zagovor - vročitev
Sodišče je dokazno oceno sprejelo tudi ob upoštevanju izpovedbe poštarja: podpis na povratnici ni tožnikov, poštar pa se ni na ustrezen način prepričal, da pošto vroča pravemu naslovniku.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V napotilu višjega sodišča, ki je predhodno prvostopenjsko sodbo s sklepom razveljavilo, je navedeno, da naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku sooči oškodovanko in pričo, če bi bilo to potrebno. Glede na dejansko stanje, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov v ponovljenem postopku, je očitno ocenilo, da soočenje oškodovanke in priče ni potrebno in ker tudi ni razvidno, da bi obramba predlagala soočenje, do kršitve pravice do obrambe na tej podlagi ni moglo priti.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika
Vir tožnikovega nezadovoljstva z delom sodišča je očitno v njegovem prepričanju o pristranskosti zakonite sodnice. Tak dvom prav tako ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodninski spor - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Izpodbijani del pravnomočne sodbe predstavlja le odločitev o nepremoženjski škodi, za katero je tožnik zahteval 43.000,00 EUR, s pravnomočno sodbo pa je bilo odločeno, da je zahtevek po temelju utemeljen v obsegu 80%. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 34.000,00 EUR. Ta znesek ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določenega zneska, zato (nedopuščena) revizija ni nedovoljena.
V upravnem sporu sodišče v mejah tožbenega zahtevka odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, če zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno.
Tožeča stranka ni vložila zahteve za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. Sodišče prve stopnje je tako odločalo mimo oziroma brez zahtevka tožeče stranke, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZKP člen 200, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. URS člen 23.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnost - sojenje v razumnem roku - dolžnost posebno hitrega postopanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne more več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora. Zato je po določenem času trajanja pripora sodišče dolžno presojati ne le, ali še obstajajo razlogi in neogibna potrebnost za poseg v osebno svobodo priprtega, ampak tudi, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa.
ZMZ člen 28, 28-3, 34, 68. ZPP člen 339, 339/2-14.
priznanje mednarodne zaščite - notranja razselitev - Afganistan - resna in individualna grožnja - priznanje subsidiarne zaščite - test razumnosti
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017188
URS člen 39. OZ člen 131, 183. EKČP člen 10.
dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - tisk - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - javnomnenjska agencija - javni interes - kolizija ustavnih pravic
Vprašanja v zvezi z rezultati javnomnenjskih raziskav sodijo v okvir politične razprave. To pa pomeni, da gre za temo javnega pomena, ki je še posebej varovana.
Najpomembnejša kvaliteta javnomnenjskih agencij (pri določanju trendov in volilnih napovedi) je nepristranskost. Zato bi morale biti te osebe prav v zvezi s to lastnostjo, torej nepristranskostjo, pripravljene na določeno javno kritiko in so zato dolžne trpeti širše meje sprejemljive kritike, kot to velja za običajne posameznike.
Toženčeva sporna izjava je temeljila na zadostni dejanski podlagi že v samem intervjuju, zato ne pomeni neupravičenega napada na dobro ime ali ugled tožeče stranke kot pravne osebe. Toženčev namen je bil opozoriti širšo javnost na možnost, da so rezultati javnomnenjskih raziskav tudi nepravilni, to pa je zagotovo tema, ki je v javnem interesu. Zato sodišči prve in druge stopnje nista prepričljivo utemeljili nujne demokratične potrebe po umestitvi varovanja dobrega imena ali ugleda tožeče stranke nad pravico toženca do svobode izražanja in nad splošni interes spodbujanja svobode izražanja na področju, ki zadeva vprašanja splošnega interesa.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pravnomočno končan kazenski postopek - sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Zahteva za varstvo zakonitosti tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kakor tudi zoper drugo odločbo, se sme vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edino izjemo omogoča določba četrtega odstavka 420. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče praviloma res odloča o vseh pritožbah zoper sklepe hkrati in izda eno samo odločbo. Izjemo, ki jo je izoblikovala praksa, pa predstavlja odločanje o sklepu o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, kjer je dana prednost hitremu reševanju pritožb, vendar z odločbo pritožbenega sodišča sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ne postane pravnomočen, še posebej če sklep o odreditvi pripora obdolžencu še sploh ni bil vročen.